Igor Mekina

 |  Svet

Junak našega časa

Ladar Levison je raje uničil svoje podjetje, ki je uporabnikom omogočalo izmenjavo šifriranih sporočil, kot pa da bi sodiščem in FBI izročil ključe do osebnih podatkov svojih strank

Številni mediji, ki so razkrili velikanski obseg prisluškovanja, ki ga NSA izvaja nad prebivalci celotnega sveta, se lahko za svoje razkritja zahvalijo predvsem pogumnemu žvižgaču Edwardu Snowdnu. Vendar je polega Snowdena v tem neenakem boju proti največjim obveščevalnim službam sveta tudi veliko drugih, manjših, vendar zelo pomembnih junakov. To vlogo igra tudi podjetje Lavabit, ki je svoji uporabnikom med drugim omogočalo prenašanje sporočil z visoko kriptografsko zaščito. Njihov servis, preko katerega si je z mediji dopisoval tudi Edward Snowden, je bil tako dober, da se je na koncu znašel celo na udaru tajnih služb in sodišč, ki so zahtevala, da podjetje državnim organom izroči osebne podatke uporabnikov, skupaj s šiframi.

Ustanovitelj Ladar Levison pa je naredil nekaj, kar ni nihče pričakoval – preiskovalcem FBI in obveščevalcem ameriške NSA je najprej izročil z zelo majhnimi črkami natisnjene in praktično neberljive podatke in s tem formalno zadostil zahtevi sodišča, nato pa preprosto ugasnil svoje podjetje in s tem uničil vse podatke, do katerih so se želeli dokopati obveščevalci ob pomoči sodišča, da bi preprečil ogrožanje zasebnosti svojih uporabnikov. Kmalu zatem se je ustanovitelj znašel pod obtožbo, da je oviral pravico oziroma da je »žalil sodišče«. Odvetniki, ki zastopajo podjetje v procesu zaradi žalitve sodišča opozarjajo, da bi sodniki, ki na četrtem ameriškem okrožnem sodišču v Richmondu, zvezna država Virginija, presojajo v tem primeru, lahko presodili tako, da bi zanemarili pravice ljudi do varovanja zasebnosti in dali večjo težo zahtevi državnih organov po razkritju šifer in drugih osebnih podatkov. Dokončna odločitev o tem bo sprejeta čez največ 45 dni.

Levison že od začetka primera trdi, da je vlada na njegovo podjetje pritisnila z neutemeljeno zahtevo, da naj sodišču oziroma zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in s tem tudi obveščevalni službi NSA izroči SSL šifre za enkripcijo svojega servisa. Ta zahteva je bila samo del preiskav, do katerih je prišlo po razkritjih Edwarda Snowdna, ki je med drugim uporabljal tudi usluge podjetja Lavabit. Levison je sicer formalno izpolnil zahtevo sodišča, vendar tako, da si z njegovimi podatki FBI zaradi neberljivosti ni mogel pomagati, nato pa je ugasnil podjetje. Še zmeraj trdi, da je ameriška vlada ogrožala njegove svoboščine in svoboščine njegovih uporabnikov s tem, ko je kršila četrti amandma ameriške ustave, ki prepoveduje neutemeljene preiskave in zaplembe lastnine.

Odvetnik Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) Brian Hauss je dejal, da so na zaslišanju sodišče bolj zanimale proceduralne podrobnosti primera in Levisonovo obnašanje, kot pa pravni položaj podjetja in njegova uporabe šifriranja. »Prepričani smo, da je šifriranje v središču tega primera,« je dejal Hauss. »Sodnik je opozoril, da je prvi sklep sodišča zahteval podatke in ni zahteval SSL ključev,« so kritični odvetniki ACLU. Levison namreč ni imel posameznih šifer, ki so jih na svojih računih poznali samo uporabniki, v posesti pa je imel samo splošno SSL šifro. To pa je pomenilo, da bi zato, da bi FBI-ju omogočili dostop do računa samo enega uporabnika – Edwarda Snowdna – moral policiji izročiti ključ, s katerim bi lahko prebirali vsa sporočila več kot 410.000 uporabnikov servisa.

Ko je Hushmail, Lavabitov konkurent, leta 2007 na ukaz sodišča storil prav to, je njegov ugled strmo padel, z njim pa tudi zaupanje strank. To dejstvo pa Lavabit sedaj navaja kot dokaz, da so zahteve vladnih služb do zasebnih podjetij nerazumno ostre in neutemeljene. Ob tem je sodišče zahtevalo tudi, da podjetje naredi posebno elektronsko »past« oziroma namesti program, ki bi beležil vse podatke o tem, kako in od kje temu servisu pristopa Edward Snowden. Ladar Levison je na to moral pristati, vendar je bil pri vprašanju glavne šifre neomajen – ko je bil prisiljen, da izroči SSL šifre, jih je natisnil na 11 straneh, s pisavo velikosti 4 točk, tako da so bili ključi povsem neberljivi, izbral pa je tudi črke, ki so bile zelo nerodne za skeniranje. Agenti bi jih morali ročno pretipkati brez napak. Zato se je znašel pod obtožbo, da ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ko je sodišče zahtevalo, da preda SSL šifre še v elektronski obliki in mu zagrozilo z dnevno kaznijo 5.000 dolarjev, je raje uničil lastno podjetje. In tudi zato je Lavar Levison, skupaj z Edwardom Snowdenom in drugimi žvižgači eden od junakov našega časa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.