Evropsko korupcijsko poročilo

V Sloveniji je upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja Evropska komisija v prvem poročilu o korupciji v članicah EU. Komisija zato Sloveniji med drugim predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov. Slovenija je med državami Srednje in Vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir. Vendar pa se zdi, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja komisija.

Komisija zato v današnjem poročilu Sloveniji predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov, ter sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev. Predlaga ji tudi, naj zaščiti operativno neodvisnost in vire protikorupcijskih organov ter posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu, naj okrepi protikorupcijske mehanizme v povezavi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter v postopkih za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkih ter naj stori več za učinkovit nadzor financiranja strank.

To sporoča komisija Sloveniji v dolgo pričakovanem prvem poročilu o korupciji v članicah EU. Korupcija je eden največjih izzivov v uniji, ki stane približno 120 milijard evrov na leto, kar je toliko kot letni proračun EU. Kljub dosedanjim ukrepom so učinki boja proti korupciji še vedno nezadovoljivi, sicer opozarjajo v Bruslju. "Korupcija spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepotrebne davčne prihodke," je ob predstavitvi poročila poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

V Evropi "ni kotička brez korupcije", je opozorila komisarka. Ni pa želela izpostaviti najbolj problematičnih držav, češ da namen poročila ni razvrstiti države v korupcijsko lestvico, saj tudi ni orodij, da bi to lahko storili, temveč prikazati celovito sliko problema. Seveda pa so razlike, nekatere mlade demokracije potrebujejo več časa, da vzpostavijo trden sistem boja proti korupciji, je dejala, a izpostavila, da komisija v poročilu ne komentira medijsko odmevnih primerov v članicah.

Poročilo je razdeljeno na tri dele: poglavje o splošnih ugotovitvah in trendih po EU, tematsko poglavje o korupciji v javnem naročanju ter poglavja o posameznih članicah, v katerih komisija razgrinja probleme in dobre prakse. V delu o glavnih trendih komisija izpostavlja nezadostnost nadzornih mehanizmov za preverjanje postopkov v javnih organih mnogih članic, zlasti na lokalni ravni, in pogosta navzkrižja interesov. Ugotavlja tudi, da pri pregonu in kaznovanju nekatere države dosegajo odlične rezultate, v drugih pa so uspešni primeri redki ali pa so preiskave dolgotrajne, ter da je politična odgovornost v mnogih državah še vedno aktualno vprašanje.

Posebno poglavje je namenjeno javnim naročilom, prek katerih se letno porabi približno petina bruto domačega proizvoda EU za nakup blaga in storitev. Zaradi izpostavljenosti korupciji komisija v poročilu poziva k uvedbi strožjih standardov na tem področju. Ob poročilu je komisija objavila tudi obširni raziskavi javnega mnenja. Glavne ugotovitve so: več kot tri četrtine evropskih državljanov in 91 odstotkov Slovencev se strinja, da je v njihovi državi korupcija razširjena; štirje odstotki Evropejcev in trije odstotki Slovencev pravijo, da so bili v preteklem letu pozvani, naj plačajo podkupnino, ali pa se je to od njih pričakovalo; štiri od desetih evropskih podjetij menijo, da korupcija ovira poslovanje.

Komisija za zdaj ni predlagala sankcij ali nove zakonodaje. Današnje poročilo je namreč prvi celovit pregled stanja v članicah unije in prvi korak, ki vodi v dialog s članicami in parlamenti o tem, kako izboljšati razmere. Čez dve leti bo pripravila drugo poročilo. Poročilo sicer ne vključuje poglavja o korupciji v institucijah EU, ki je bilo sprva načrtovano, a nato umaknjeno. Neuradno je razlog afera o tobačni korupciji, ki je spodnesla bivšega komisarja za zdravje z Malte Johna Dallija.

Malmströmova pa je danes pojasnila, da poglavja o korupciji v institucijah ni, ker komisija ni želela poročati o korupciji v lastnih vrstah, češ da to ne bi bilo objektivno, temveč načrtuje pregled v sodelovanju s Svetom Evrope. Poleg tega korupcijo v institucijah redno preverja Evropsko računsko sodišče, je spomnila. Mednarodne nevladne organizacije izpostavljajo še eno vprašanje - zakaj poročilo, ki bi moralo biti objavljeno v sredini lanskega leta, zamuja. Odgovor je po neuradnih navedbah pritisk nekaterih članic, ki s kritično vsebino niso bile zadovoljne. Po komisarkinih besedah pa je zamuda preprosto posledica dejstva, da je priprava takšnega poročila zelo zapletena in zahtevna naloga, ki terja veliko preverjanja. Tako je malce zamude, a kakovost je boljša, je sklenila Malmströmova.

Ugotovitve danes objavljenega prvega poročila Evropske komisije o korupciji v članicah EU glede Slovenije je Komisija za preprečevanje korupcije označila kot pričakovane. Poudarila je, da je skrajni čas, da se nosilci oblasti, vključno s pravosodnimi in nadzornimi organi, iskreno soočijo s problemom sistemske oz. strukturne korupcije v Sloveniji. Problema sistemske oziroma strukturne korupcije si namreč ni izmislila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), mediji ali ljudje v javnomnenjskih raziskavah. Je resna in realna in prišli smo tako daleč, da nas na to jasno opozarjajo že vse relevantne mednarodne institucije - Svet Evrope, OECD in Evropska komisija, so poudarili. Po njihovi oceni lahko država svojo zavezo pokaže že s tem, da prične resno uveljavljati 15 točk, ki jih je senat KPK izpostavil ob svojem odstopu.

V KPK so v sporočilu za javnost pojasnili, da je Evropska komisija danes objavila Evropsko protikorupcijsko poročilo, ki obsega pregled stanja na področju korupcije in njenega omejevanja v državah članicah EU. Kot dodajajo, gre za prvo tovrstno poročilo v zgodovini EU, ki je izraz spoznanja, da korupcija ni zgolj problem držav v razvoju ali posameznih držav članic EU, ampak gre za resen sistemski problem celotne EU.

Za komisijo so ugotovitve poročila glede Slovenije pričakovane. V delu poročila, ki se nanaša na analizo javnega mnenja (Eurobarometer), Slovenija sodi v skupino držav, v katerih je po mnenju prebivalcev korupcija eden najresnejših problemov. V vseh kazalcih - vključno z vplivom korupcije na poslovno okolje - pa se Slovenija nahaja pod povprečjem (v negativnem smislu) članic EU.

Evropska komisija v analitičnem delu poročila, ki se nanaša na Slovenijo, izpostavlja probleme pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politične ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij. Izpostavlja počasnost delovanja pravosodnega sistema, področje javnega naročanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vključno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finančne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vključno s KPK.

V tej smeri gredo tudi priporočila Evropske komisije glede Slovenije, od katere Bruselj pričakuje več jasno izražene politične volje za spopad s korupcijo in konkretne ukrepe na zgornjih področjih. Te vključujejo tudi zagotovitev boljšega pravnega okvira za delovanje KPK in zaščito njene neodvisnosti. Pri tem - tudi zaradi javno izraženih mnenj nekaterih politikov, da bi bilo potrebno KPK ukiniti - so v protikorupcijski komisiji še izpostavili, da je KPK v uvodnem, splošnem delu poročila s strani Evropske komisije skupaj s še štirimi tovrstnimi institucijami ocenjena kot primer dobre prakse delovanja protikorupcijske institucije, posebej pa je izpostavljen tudi njen projekt Supervizor. (STA, mm)