Bratuškova in Van Rompuy sta se strinjala, da je Slovenija v minulem letu storila veliko

V Evropi je v prihodnosti potrebna krepitev monetarne in ekonomske unije, pomembna za prihodnost EU je tudi njena nadaljnja širitev, je danes v razpravi na ljubljanski pravni fakulteti poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Nujnost poglabljanja vezi in močne vizije je izpostavil tudi predsednik republike Borut Pahor. Po krizi, ki je zajela evroobmočje, je sedaj že mogoče reči, da je eksistencialne grožnje za EU konec, gospodarskih in zaposlitvenih težav pa ne, je menil Van Rompuy, ki je danes na obisku v Ljubljani.

V prihodnosti EU je po njegovem prepričanju treba krepiti tako monetarno kot ekonomsko unijo. Izrazil je upanje v dokončni dogovor glede bančne unije še pred koncem parlamentarnega obdobja Evropskega parlamenta, upa tudi, da bo še pred njegovim odhodom s položaja dokončno oblikovana ekonomska unija. Je pa treba poleg tega krepiti tudi veliko globljo politično unijo, saj je treba dati močnejšo demokratično legitimnost ekonomski in monetarni uniji, je prepričan. "Če ni trdnih temeljev za skupno valuto, bo ta zašla v novo krizo," je opozoril Van Rompuy.

Izpostavil je tudi pomembnost nadaljnje širitve Evropsko unijo in izrazil veselje glede napredka držav Zahodnega Balkana na evropski poti ter upanje v nadaljnjo približevanje tudi za Kosovo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. "Evropska perspektiva za Zahodni Balkan je absolutno ključna za mir v zadnjem delu Evrope, ki je trpel zaradi vojne," je dejal. Dodal je, da evropsko perspektivo potrebujejo tudi druge države, med drugim Ukrajina, Gruzija in Moldavija. "Naša vrata so odprta, širitvene utrujenosti v Evropi ni," je zatrdil.

Tudi Pahor je izpostavil nujnost poglabljanja vezi in močne vizije. Treba je namreč ustvariti zadostno unijo, ki se bo lahko spopadla s krizo, kasneje pa z globalnimi izzivi v mednarodnih odnosih in svetovnem gospodarstvu, je dejal. Sam to vizijo vidi v obliki združenih držav Evrope. Pri tem Pahor izpostavlja nekatere omejitve, med drugim na področju ohranjanja nacionalnih jezikov, nujne pa se mu zdijo reforme v smeri enotne fiskalne politike in centralne evropske banke. Združene države Evrope pa po njegovem prepričanju ne bi postale t. i. talilni lonec kot ZDA.

Van Rompuy je prepričan, da v EU do talilnega lonca sicer ne bi moglo priti, med drugim zato, ker nimamo zgolj enega jezika, poleg tega pa različnih kultur ne bi mogli zatreti. Nevarnost sicer po njegovem mnenju ne leži v premalo spoštovanju različnih identitet znotraj EU, temveč v prevelikem spoštovanju. "Evropska integracija gre na nekaterih področjih zelo daleč, na drugih pa ne dovolj daleč," je dejal.

S Pahorjem sta se strinjala, da ima Evropa težave s konkurenčnostjo. Po besedah Van Rompuya je njena okrepitev ključna za preživetje v današnjem svetu. Medtem ko je bila Evropa nekoč vodilna na nekaterih področju, danes zaostaja za drugimi, je opozoril in zatrdil, da je prav konkurenčnost ključna za ohranitev vzdržnosti socialnih sistemov. Pahor je na koncu posvaril, da kriza, ki smo jo izkusili, ni bila zadnja, naloga tako EU kot Slovenije pa je, da smo v prihodnje bolje pripravljeni kot pred tokratno krizo.

Premierka Alenka Bratušek in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta se na današnjem srečanju v Ljubljani strinjala, da je Slovenija v minulem letu storila veliko, še posebej v finančnem sektorju, vendar mora z reformami nadaljevati. Van Rompuy je pri tem izpostavil ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Van Rompuy, ki se mudi na šestem obisku v Sloveniji, odkar je leta 2009 postal prvi stalni predsednik Evropskega sveta, je dejal, "da v Slovenijo ni prišel deliti naukov". Njegovo skupno sporočilo vsem današnjim sogovornikom je bilo, da je Slovenija na različnih področjih, še posebej v finančnem sektorju, ki je ključen za obnovitev rasti in zaposlovanja, opravila dobro delo. Dokaz tega je po njegovem padec zahtevane donosnosti na slovenske obveznice.

Ob tem je opozoril, da je treba z reformami nadaljevati, še posebej pa je treba sprejeti ukrepe za krepitev konkurenčnosti - s tem se mora soočiti celotna EU, ne le Slovenija. Slovenska vlada se po besedah Van Rompuya tudi brez njegovih priporočil zaveda, kaj mora storiti, EU pa ji je na tej poti pripravljena pomagati. Kot primer pomoči je navedel evropska sredstva za zaposlovanje mladih, na podlagi katerih je vlada sprejela program jamstva za mlade. Belgijec je hkrati zatrdil, da so reforme po vsej Evropi neizogiben proces in da voditelji članic za nujne ukrepe ne bi smeli kriviti Bruslja. Tudi če Slovenija ne bi bila članica območja evra, bi morala sprejeti potrebne reforme, npr. pokojninskega sistema, trga dela in bančnega sektorja.

Bratuškova je Van Rompuya seznanila s potekom reform v Sloveniji in pri tem izpostavila zavedanje vseh ključnih akterjev, da je treba delati naprej in da je Slovenija daleč od tega, da je svojo nalogo že opravila. "Seveda smo tudi kot koalicija zavezani, da bomo stvari, ki jih treba narediti, v naslednjih dveh letih peljali naprej," je povedala. Van Rompuy je spomnil, da so bila ugibanja o potrebi po finančni pomoči za Slovenijo ob srečanju s predsednico slovenske vlade aprila lani v Bruslju zelo glasna, Bratuškova pa je takrat vztrajala, da bo Slovenija svoje težave uspela rešiti sama.

To se je tudi zgodilo, je ugotovil Belgijec in izrazil prepričanje, da se bodo reforme, h katerim se je zavezala Slovenija, obrestovale. Izpostavil je pozitivne primere Irske, Španije in tudi že Portugalske, do spodbudnih premikov pa po njegovih besedah prihaja tudi v Grčiji. Ravno te spremembe na bolje v ranljivih članicah evrskega območja so po njegovem prepričanju dokaz, da mora celotna Evropa ohraniti reformno smer, in to v trenutku, ko je eksistenčna kriza skupne evropske valute mimo, evro pa spet postaja varen pristan za vlagatelje.

Predsednik Evropskega sveta se zato ne strinja z očitki, da varčevalne politike po stari celini ne delujejo. Pod vprašaj je postavil že samo poimenovanje varčevalne politike. Gre za to, da morajo države hišo spraviti v red in uravnotežiti javne finance, je pojasnil. "To lahko imenujemo varčevanje ali zdrave javnofinančne politike," je dejal in dodal, da je uravnoteženje javnih financ neizogiben proces. Proti problemu zadolženosti se ni moč boriti z ustvarjanjem novega dolga, je opozoril in omenil hitro rast slovenskega javnega dolga v kriznih letih.

Ekonomske politike na ravni EU po besedah Van Rompuya dajejo rezultate, saj se po vsej uniji vrača gospodarska rast, tudi v Sloveniji pa se bo ta po napovedih obnovila leta 2015. Priznal je, da kriza traja dlje od pričakovanj, a si to razlaga z dejstvom, da je bila kriza hujša, kot se je sprva zdelo. Van Rompuy se zaveda, da kriza in posledice protikriznih ukrepov krepijo vlogo evroskeptičnih in nacionalističnih strank po EU, a dodaja, da te stranke niso nov fenomen, da pa kriza krepi njihovo podporo.

Predsednik Evropskega sveta ocenjuje, da bodo te stranke sicer res močna manjšina v novem sklicu Evropskega parlamenta, a bo istočasno prevladujoča večina še vedno zagovarjala skupni evropskih projekt. Ta večina bo lahko še močnejša, če bodo voditelji držav doma branili skupni evropski projekt, je pristavil. Van Rompuy in Bratuškova sta danes spregovorila tudi o nadaljnji širitvi EU, Ukrajini in problematiki nezakonitega priseljevanja. Belgijec je Slovenijo pohvalil za njen prispevek v okviru Procesa Brdo in v italijanski humanitarni operaciji Mare Nostrum, glede Ukrajine pa sta obsodila nasilje in kršitve človekovih pravic. Van Rompuy je povedal, da je ponudba pridružitvenega sporazuma z EU še vedno na mizi.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je v Sloveniji seznanil tudi s posledicami vremenskih težav, ki so v minulih dneh zajele državo. Dejal je, da je EU z razpoložljivimi sredstvi pripravljena pomagati Sloveniji, premierka Alenka Bratušek pa je prepričana, da bo Slovenija zaradi naravne nesreče upravičena do evropskega denarja. Bratuškova je na novinarski konferenci po srečanju z Van Rompuyem danes v Ljubljani spomnila, da do njegovega obiska ne prihaja v najboljših časih za Slovenijo, ki je zaradi vremenskih razmer in z njimi povezanih okoliščin v zelo slabem stanju. (STA, mm)