Homofobni napad na evropsko poslanko

Evropsko poslanko Ulrike Lunacek, avtorico v torek potrjene resolucije o spoštovanju temeljnih pravic lezbijk, gejev ter biseksualnih, transseksualnih ter interseksualnih oseb (LGBTI), so nasprotniki njenega predloga zasuli z več kot 40.000 sovražnimi elektronskimi sporočili. Poleg tega so njeno spletno stran napadli hekerji. Hekerji so spletno stran poslanke prekrili z napisom "Opozorilo - obisk te spletne strani lahko škodi vašemu računalniku!".

Poslanka, ki prihaja iz Avstrije in pripada evropskim Zelenim, sumi, da za napadom stojijo ultra konservativne skupine, piše bruseljski spletni časnik EUobserver. "Takšnega odpora proti poročilu, ki v osnovi govori o pravici ljudi, da ljubijo in živijo brez strahu, nisem pričakovala," je dogodke komentirala poslanka, ki je tudi sama odkrito lezbijka. Evropski poslanci so v torek v Strasbourgu s 394 glasovi za, 176 proti in 72 vzdržanimi potrdili njeno poročilo, ki poziva k pripravi celovite politike EU za varstvo oseb LGBTI. K pripravi strategije o nediskriminaciji LGBTI oseb je sicer parlament komisijo v minulih treh letih pozval že desetkrat.

Od slovenskih poslancev so za poročilo glasovali vsi razen Lojzeta Peterleta (EPP/NSi), pri čemer Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD), Ivo Vajgl (Alde/Zares) in Milan Zver (EPP/SDS) niso glasovali. Romana Jordan (EPP/SDS) in Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) sta tako glasovali v nasprotju s stališčem svoje politične skupine, Tanja Fajon (S&D/SD) in Jelko Kacin (Alde/LDS) pa v skladu z njim.

Tako agresivna kampanja, kakršne je deležna Lunackova, sicer ni edinstvena. Evropska poslanka Edite Estrela, Portugalka iz vrst socialdemokratov, je na primer prejela kar 200.000 sovražnih e-mailov, ko je parlament glasoval o njenem poročilu o spolnih in reproduktivnih zdravstvenih pravicah, v katerem je med drugim pozivala k celoviti spolni vzgoji v šolah ter pravici do varne in zakonite umetne prekinitve nosečnosti za vse. Njeno poročilo so poslanci decembra zavrnili. Obe poslanki sta za EUobserver izrazili prepričanje, da tako za decembrskimi kot tokratnimi napadi stojijo isti ljudje - "najbolj konservativna gibanja v Evropi".

Spletni časnik kot najverjetnejše "napadalce" ob tem navaja skupine, kot so Citizen Go s sedežem v Madridu, italijanska Novae Terrae, European Dignity Watch iz Bruslja in druge. Gre za skupine, ki se načeloma borijo proti pravici do splava, istospolnih porok in umetni oploditvi.

Lanska raziskava Agencije EU za temeljne pravice je namreč pokazala, da se skoraj polovica LGBTI oseb počuti diskriminirano ali nadlegovano, četrtina pa jih je bila v minulih petih letih celo žrtev fizičnega nasilja ali vsaj deležna tovrstnih groženj. "Homofobije v Evropi ne smemo več tolerirati. Številne lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne osebe že predolgo živijo v strahu. Bojijo se držati za roke na ulici, strah jih je zmerljivk, strah tega, da jih bodo vrgli iz hiš, šol ali služb. Moje poročilo pravi, da mora EU glede tega ukrepati, tako da bomo tudi mi uživali pravice, ki so zagotovljene vsem v EU," je poudarila avtorica v torek sprejete resolucije, avstrijska poslanka Ulrike Lunacek.

V resoluciji poslanci obžalujejo dejstvo, da temeljne pravice LGBTI oseb v EU niso vedno spoštovane. Evropsko komisijo, države članice in agencije EU pozivajo k skupni pripravi celovitega načrta za zaščito teh pravic, podobno kot v EU že obstajajo strategije proti diskriminaciji na osnovi spola, etnične pripadnosti ali invalidnosti. Obenem izpostavljajo več tem in ciljev, ki bi jih moral ta načrt nagovoriti - na področjih zaposlovanja, izobraževanja, zdravja, družin, svobode gibanja in izražanja, zločinov iz sovraštva, azila in migracij ter drugih. V resoluciji so sicer obenem jasno zapisali, da se ta celovita politika EU ne sme zajedati v pristojnosti držav. Komisija mora končno pripraviti smernice in poskrbeti, da se bodo pravice državljanov EU in njihovih družin do selitve in bivanja v drugi državi članici EU ter do združitve družin "uresničevale tako, da bodo pri tem spoštovane vse oblike družin, ki jih priznavajo nacionalni zakoni držav članic", med drugim pozivajo poslanci.

Posebej izpostavljajo pravice transseksualnih oseb in menijo, da bi morale države članice poskrbeti, da njihovi zakonski postopki priznavanja spola v celoti spoštujejo pravico transseksualcev do dostojanstva in telesne celovitosti. Evropske poslanke in poslanci so sicer v zadnjih treh letih že kar desetkrat pozvali k oblikovanju načrta oziroma strategije EU o nediskriminaciji LGBTI oseb. Torkovo resolucijo so potrdili s 394 glasovi za, 176 proti in 72 vzdržanimi, čeprav je bila ponedeljkova razprava na to temo v Strasbourgu zelo vroča in se je pokazalo, da nekateri poslanci resoluciji ostro nasprotujejo.

Evropsko poslanko Mojco Kleva Kekuš je današnje glasovanje razveselilo. "LGBTI osebe se vsakodnevno soočajo z diskriminacijo, preganjanjem in nasiljem (...) Posebno pozornost bi bilo treba nameniti predvsem mladim ter jim zagotoviti varno okolje, kjer ne bodo ustrahovani zaradi svoje spolne usmerjenosti. Nenazadnje so pravice LGBTI oseb temeljne človekove pravice," je zapisala. (STA, mm)