Kritika / Jaz, Frankenstein
I, Frankenstein, 2014
Stuart Beattie
proti
»It’s alive,« je od veselja kričal dr. Frankenstein, ko je pošast, ki jo je sestavil iz rezervnih delov (okej, iz mrtvih), oživela, toda Mary Shelley, ki jo vse to popisala (Frankenstein), ni niti slutila, da bo ta pošast preživela in čez 200 let mutirala v Adama (Aaron Eckhart), odrešitelja človeštva, ki se bo vključil v apokaliptični – bolj ali manj digitalni, pirotehničnim katedralski, neogotski – spopad med demoni in angeli, še najbolj podoben kakemu lasvegaškemu tekmovanju bruhalcev ognja, zato bi jo še toliko bolj presenetilo spoznanje (smeh stoletij!), da je napisala le fantazijsko nadaljevanje Highlanderja, Podzemlja, Van Helsinga, Priesta in Nevidnega zla, ki kibicirajo Adamovemu »iskanju višjega smisla«.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.