»Moremo in moramo storiti več«

»Zmanjšajmo posledice naravne katastrofe tako, da ponudimo delo tisočim brezposelnih,« v pozivu Vladi RS in Državnemu zboru RS predlaga predsedstvo stranke Solidarnost, ki se pridružuje zahvali manjšini, ki za ceno velikih naporov in ogrožanja lastnih življenj odpravlja ovire in stiske, ki jih je narava povzročila večini. Menijo pa tudi, da moremo in moramo storiti več.

»Vemo, da se bodo prostovoljci slej ko prej vrnili na svoja delovna mesta in da bo odpravljanje škode ostalo samo na ramenih lastnikov gozdov in dejavnosti, ki tudi sicer delujejo na področjih, ki jih je prizadela ujma,« poudarjajo v Solidarnosti in dodajajo, da lastniki gozdov največkrat niso dovolj usposobljeni oziroma so nezmožni za delo, dejavnosti pa ne zaposlujejo dovolj ljudi, da bi lahko hitro in brez nadaljnje škode odpravile posledice tako velike katastrofe. »Poleg tega so bile nekatere med njimi v zadnjih dveh desetletjih zdesetkane ali uničene (npr.: lesno predelovalna industrija, neracionalno in neučinkovito organizirano gozdarstvo). V primeru žleda v Brkinih je bilo leta 1980 potrebno posekati petkrat manj lesa, pa je sanacija potekala štiri leta, pri čemer je v njej sodelovalo celotno slovensko gozdarstvo in tudi vojska.«

Predsedstvo Solidarnosti opozarja, da smo doslej zaman pričakovali, da bo vlada pokazala jasen namen, da namerava k obstoječim načinom odpravljanja manjših naravnih nesreč dodati obsežnejše ukrepe. »Tak pristop se kaže v resigniranih izjavah najodgovornejših posameznikov o času, ki bo potreben za odpravljanje škode. Obnova prekinjenih električnih omrežij naj bi trajala dolge mesece. Velika večina gozdnih cest je neprehodnih, njihova sanacija bo še mnogo daljša. Na tleh leži ali bo potrebno posekati morda kar četrtino lesne mase, našega največjega in poleg vode edinega naravnega bogastva.« Zato pozivajo vlado, da v najkrajšem roku pripravi nabor ukrepov za učinkovitejše odpravljanje škode. v Solidarnosti menijo, da med take ukrepe sodi:

- zaposlitev brezposelnih gozdnih in drugih delavcev, ki naj pospešijo vzpostavitev prehodnosti gozdnih poti do bivališč ljudi, v nadaljevanju pa spravilo poškodovanega lesa iz gozda;

- usposabljanje lastnikov gozdov in ustreznih brezposelnih oseb za delo v gozdu;

- interventni zakon, ki naj zagotovi hitro in varno spravilo lesa listavcev (za iglavce je to že zagotovljeno) tudi iz zasebnih gozdov;

- ponovna vzpostavitev lesno predelovalne industrije;

- začasno povečanje kapacitet vseh dejavnosti, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih odpravljale škodo,

- programe za pravočasno in pravično razdeljevanje državne pomoči.

Razmišljanja, ki so že pojavljajo v javnosti, da se spravilo lesa ne izplača, ker bo njegova cena preveč padla, je za stranko Solidarnost nesprejemljivo. »Ali je res bolje, da les propade, kot da bi njegovi lastniki z njim ustvarili vsaj nekaj dohodka, drugi državljani pa bi v sedanji krizi lahko prišli do nekoliko cenejše kurjave? Tudi to je solidarnost,« zaključujejo v pozivu Vladi RS in Državnemu zboru RS.

Vlada pa je medtem finančnega ministra Uroša Čuferja pooblastila za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v teh dneh povzročila sneg in žled. O višini škode še prezgodaj govoriti, največ pa je je na infrastrukturi in v gozdovih. "Obe banki imata za primer naravnih katastrof zelo ugodna, tudi 25-letna posojila," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ter dodal, da morajo ministrstva oceno škode, ki je nastala pri subjektih in gospodarskih službah pod njihovo pristojnostjo, pripraviti v 14 dneh.

Zaradi vse bolj pogostih naravnih nesreč Evropska investicijska banka odobrava ugodna in namenu prilagojena posojila za odpravo posledic naravnih nesreč in njihovo preprečevanje. Podobno velja tudi za Razvojno banko Sveta Evrope, ki ponuja posojila za projekte na socialnih področjih ter področju varovanja okolja, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, kjer ocenjujejo, da bo v državnem proračunu težko zagotoviti dodatna sredstva za sanacijo škode. Posojila za navedeni namen bi lahko najela SID banka, ki ima že dolgoletne izkušnje pri najemu posojil pri mednarodnih finančnih institucijah ter posredovanju sredstev do končnih upravičencev.

Možnost novih posojil bodo vključili tudi v program razvoja podeželja 2014 - 2020, ki je še v usklajevanju z EU. "Kar nekaj milijonov bo, ki bodo omogočili, da v srednjeročnem obdobju do leta 2020 letno peljemo ukrepe za sanacijo slovenskega gozda," je povedal Židan. V gozdu sta žled in led povzročila pravo razdejanje. Poškodovanega je 480.000 hektarov gozda oz. 4,155 milijona kubičnih metrov mase. Ocena je zelo približna, saj je hoja po gozdu smrtno nevarna in tudi gozdarji ne smejo iti globlje v gozd, je povedal Židan. Zaprtih je 6330 kilometrov gozdnih cest, to je 93 odstotkov vseh. Najhujše je stanje na območju Kranja in Postojne.

Z občinami že potekajo pogovori, da bi predčasno prejele 3,7 milijona evrov sredstev, ki jim pripadajo za vzdrževanje gozdnih cest. Lastnikom gozdov pa bo vlada pomagala tudi s spremembami zakona o gozdovih, s katerimi se bo denar od davka na nepremičnine preusmeril v gozd, predvideva pa tudi spremembe pri prevoznicah, da bo mogoče uničeni les lažje potegnili iz gozda. O uničenem lesu je Židan še povedal, da že prihajajo poslovne ponudbe za organizacijo grozdov lastnikov in proizvajalcev različnih lesenih proizvodov.

Škoda je izredno velika tudi na infrastrukturi. Na področju državnih cest je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela za slabih devet milijonov evrov škode, medtem ko je škode na železniški infrastrukturi za 20 milijonov evrov. Na nekaterih območjih je elektrifikacija železniških prog popolnoma uničena, zato tam, kolikor je mogoče, električne lokomotive nadomeščajo z dizelskimi. Med prioritetami pri obnovi infrastrukture je Omerzel izpostavil vzpostavitev povezave z Luko Koper in dejal, da bi prve dizelske lokomotive tovor iz Luke Koper lahko odpeljale že v petek.

Omerzel je pojasnil, da je infrastruktura zavarovana, tako da se bo njena sanacija financirala predvsem z naslova zavarovanj. Prav tako je zavarovan tudi del železniške infrastrukture, medtem ko bo sredstva za sanacijo državnih cest treba iskati v okviru proračuna in dolgoročnih posojil. Škoda na elektrodistribucijskem sistemu, ki je nastala zaradi žleda in podrtih dreves, po prvih ocenah znaša približno 27 milijonov evrov, medtem ko je je na prenosnem sistemu Elesa za 10 milijonov evrov. Danes predstavljene ocene škode so sicer prve in bodo v prihodnjih dneh najverjetneje narasle.

Na območju Elektra Ljubljana je, kot je dejal Omerzel, 753 kilometrov poškodovanih daljnovodov in 1278 poškodovanih stebrov in drogov. Na območju Elektra Celje je 760 kilometrov poškodovanih daljnovodov, na območju Elektra Primorske pa 295 kilometrov. Eles pa ima 41 poškodovanih stebrov. "Zaenkrat zagotavljamo stabilen elektrodistribucijski sistem, razmere pa so resne," je opozoril minister. Sanacija sistema bo po njegovih besedah dolgotrajna, saj je škoda izjemno velika, za vzpostavitev prvotnega stanja pa bo potrebnih več mesecev. Trenutno je brez električne energije še 35.000 gospodinjstev, Omerzel pa je opozoril, da žled še vedno ogroža posamezne dele sistema. (STA, mm)