Krasni, novi svet

Ta teden so napovedali ustanovitev stranke Iniciative za demokratični socializem (IDS), stranke, ki jo vodita Rok Kogej in Luka Mesec. Stranka zagovarja »izgradnjo novega sistema« in se ne namerava zadovoljiti s kozmetičnimi popravki, na prihajajočih evropskih volitvah pa bo v Sloveniji nastopila z enotno listo, ki se ji bosta pridružili še stranka TRS Matjaža Hanžka in Demokratična stranka dela (DSD) bivšega člana Desusa Franca Žnidaršiča.

Njihov skupni politični program ima panevropske razsežnosti. Na volitve prihajajo povezani s strankami evropske levice, kot so nemška Die Linke, francoska Parti de gauche in grška Siriza, ki za predsednika evropske komisije predlagajo Aleksisa Ciprasa (Siriza). Merijo visoko, evropska levica ima sedaj v evropskem parlamentu le 35 sedežev oziroma 4,5 odstotka glasov.

Odkar je izbruhnila kriza, se je zaupanje Evropejcev v Evropsko unijo (EU) prepolovilo, prav tako zaupanje v nacionalne vlade; to je sedaj v povprečju zgolj 25-odstotno. Protesti, nezadovoljstvo z varčevalnimi ukrepi in po možnosti še apatija ter slaba volilna udeležba pa niso samo priložnost za stranke evropske levice, ampak predvsem za stranke skrajne desnice. Prejšnji mesec je bruseljska organizacija VoteWatch na podlagi anketnih podatkov iz zadnjih nekaj mesecev napovedala, da utegnejo skrajne desne stranke, kakršna je Zlata zora (Grčija) ali danska Stranka za svobodo kontroverznega Geerta Wildersa, dobiti kar sto sedežev v evropskem parlamentu s 766 sedeži, evropska levica pa naj bi, sodeč po tej napovedi, dobila zgolj 50 sedežev. Tem napovedim so ta mesec sledila svarila številnih evropskih voditeljev, da evropski integraciji grozi zastoj.

A vendarle – kriza in rekordna brezposelnost med mladimi Španci recimo nista spodbudili skrajno desnih strank, te so tam doživele uspeh le v posameznih lokalnih okoljih. In tudi v Sloveniji varčevalni ukrepi in protesti (še) niso spodbudili desnega populizma, kot so nekateri pričakovali, ampak nove leve stranke, kakršni sta Iniciativa za demokratični socializem in Solidarnost.

Različni evropski možganski trusti, ki se v teh tednih ukvarjajo z napovedmi izidov evropskih volitev, sicer radi spregledajo neki drug pojav. Tudi Slovenijo denimo uvrščajo v skupino redkih držav, v katerih menda po letu 2005 desnica stagnira, predvsem zaradi izpada Jelinčičeve SNS iz parlamenta, pri tem pa ne vidijo, da se je retorika skrajne desnice tukaj dejansko naselila kar v mainstream politiko, v drugo največjo stranko (SDS). Očitno je, da se evropska politika polarizira. To pa odpira možnost za »vzpostavitev novega sistema«. Vprašanje je le, kdo bo prvi dobil priložnost.