Strah pred starši

V ljubljanskem vrtcu Ciciban, morda tudi kje drugje, zadnji dve leti staršem ponudijo v podpis soglasje, s katerim dovolijo, da se njihov otrok igra z otrokom s posebnimi potrebami. Eden od staršev je konec prejšnjega tedna javno povedal, da ga takšno soglasje moti. »Desegregacija s soglasjem? Vsem nam je nerodno.«

Soglasje, čeprav njegovo besedilo daje takšen vtis, nima nobene zveze s segregacijo. Otroci s posebnimi potrebami so, če so njihove motnje lažje, vključeni v navadne vrt-

čevske oddelke. Gre na primer za otroke, ki slabše slišijo ali imajo težave z govorom. Ti otroci nekajkrat na teden za eno uro zapustijo igralnico in z njimi se takrat ukvarja specialni pedagog. Če kakšen njihov prijatelj pokaže zanimanje, da bi šel z njimi (ali pa strokovni delavec presodi, da bi bilo to dobro), vzgojiteljice to spodbujajo, saj koristi vsem.

V vrtcu Ciciban pojasnjujejo, da so takšno soglasje oblikovali, ker jim je to priporočila šolska inšpektorica. »Inšpektorica je rekla, da je menda na eni od šol eden od otrok spremljal prijatelja, ki je šel k specialnemu pedagogu; pri tem je padel po stopnicah in se poškodoval. Potem naj bi bili starši spraševali, zakaj je otrok sploh zapustil razred, in so zahtevali odgovornost. Inšpektorica je rekla, da je z vidika obveščenosti staršev in v izogib morebitnim pritožbam dobro, da damo v podpis to soglasje,« pravi ravnateljica vrtca Marija Kermavner.

Na inšpektoratu za šolstvo trdijo, da takih priporočil uradno ne dajejo, niso pa odgovorili, ali so to naredili v tem konkretnem primeru. Takih soglasji ne predvideva noben pravilnik in tudi v Cicibanu jih ne bodo več uporabljali. Marija Kermavner pravi, da je inšpekcija nadzorni organ, ki ga je treba spoštovati, in dodaja, da je prav, da so starši čim bolje obveščeni o tem, kaj se dogaja z njihovimi otroki.

»Partnerski odnos med družino in vrtcem temelji na nekih načelih. Eno od načel je, da so starši obveščeni o osnovnih elementih dela in v omejenem obsegu tudi sodelujejo pri sprejemanju nekaterih strateških dokumentov. Ampak eno od načel je prav tako, da se ne vtikajo v izvajanje programa, dokler ta poteka po običajni poti, torej brez inovacij ali eksperimentiranja. Če starše pretirano vpletamo, pridemo v nemogoč položaj,« pojasnjuje profesor na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Robi Kroflič.

Soglasje, ki so ga oblikovali v vrtcu Ciciban zaradi svarila inšpekcije pred pritožbami staršev, govori o prav takšnem nemogočem položaju. »To je sprto z delom v vrtcih. Otrok zapusti igralnico, ko gre na stranišče, ko se gre v garderobo obleč. Bomo tudi za to potrebovali soglasje,« sprašuje predsednica skupnosti vrtcev Božena Bratuž.