Naj se EU prebudi preden Bosna pogori!

Evropski komisar za širitev Štefan Füle bo v ponedeljek in torek na obisku v BiH, kjer se vrstijo protivladni protesti zaradi slabih življenjskih razmer, ki so najhujši nemiri po vojni 1992-1995.

Tja odhaja s sporočilom, da to ni čas za politična preigravanja, temveč za kompromise, ki bodo zagotovili normalno delovanje države in blaginjo ljudi. Namen dvodnevnega komisarjevega obiska v BiH je nadaljevati prizadevanja za pomoč političnim voditeljem v državi, da najdejo kompromise, ki so potrebni za premik BiH na njeni evropski poti, je pojasnil Fülejev tiskovni predstavnik Peter Stano. "V pogovoru s partnerji bo poudaril, da to ni čas za spopade med političnimi strankami, temveč čas, da vsakdo prevzame svoj del odgovornosti pri iskanju odgovorov na jedrna vprašanja, pomembna za delovanje države in blaginjo njenih državljanov," je še povedal Stano.

Protesti, ki so se začeli 5. februarja v Tuzli, so se razširili po vsej državi, predvsem po Federaciji BiH, kjer živijo Bošnjaki in Hrvati, nekaj manjših demonstracij pa je bilo tudi v Republiki srbski. Protesti za zdaj niso prerasli v medetnične napetosti, je pa ponekod izbruhnilo nasilje. Več sto ljudi je bilo ranjenih, več poslopij poškodovanih. Ljudje protestirajo zaradi slabih socialnih in gospodarskih razmer ter razočaranja nad ohromelo politiko. Zahtevajo odstop zvezne vlade in predčasne volitve; redne splošne volitve bodo sicer oktobra. Odstopilo je vodstvo štirih od desetih kantonov v Federaciji BiH.

Protesti v BiH so "dramilo", je v ponedeljek opozoril britanski zunanji minister William Hague, ko se je nemirna BiH vendarle uspela preriniti na dnevni red šefov diplomacij članic unije, ki so razpravljali o političnih, varnostnih in gospodarskih vidikih razmer. A otipljivega izida tega zasedanja ni bilo. Zgolj vnovičen poziv številnim voditeljem v BiH, naj prisluhnejo skrbem ljudi ter naj se vendarle začnejo obnašati kot voditelji, torej naj se lotijo reševanja gospodarskih in političnih težav, ki pestijo BiH.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je znova pozval k dejavnejši vlogi EU ter spomnil na slovenski predlog, naj EU v primeru BiH posreduje podobno kot v primeru Srbije in Kosova, ki rešujeta probleme v okviru dialoga pod njenim okriljem, ter naj pripravi temeljit načrt ukrepanja v BiH. Pri iskanju izhoda iz slepe ulice, v katero je zašla BiH, je po Erjavčevih besedah ključno najti rešitev, ki bo omogočila izvajanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci. Zaradi neizvajanja sodbe je EU lani tudi zamrznila 45 milijonov evrov predpristopne pomoči za BiH.

Tožbo sta leta 2006 vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić, državljana BiH, ki se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH, saj se ti položaji po ustavi delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov BiH - Hrvate, Srbe in Bošnjake. Evropsko sodišče je leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov pri uveljavljanju pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave.

Ustavna reforma je na sploh pogoj za napredek BiH, ki brez nje caplja na repu kolone držav na poti v unijo, ne da bi jo premamili korenčki ali prestrašile palice, s katerimi jo poskuša prepričati EU, ki sama priznava, da zveni že kot pokvarjena plošča. Odnos med EU in BiH je tako postal razmerje vzajemne apatije, iz katere so ju sedaj nekoliko predramili protesti. Füle tako sedaj spet odhaja v BiH, vendar, kot kaže, zgolj s še enim pozivom, naj se politiki zdramijo iz nacionalistične retorike ter vendarle dogovorijo o ustavni reformi, ki bi omogočila naslednji korak BiH na poti v unijo - uveljavitev sporazuma o pridružitvi in stabilizaciji ter predložitev prošnje za članstvo.

Zunanji ministri so se v ponedeljek pogovarjali tudi o možnosti mednarodne finančne pomoči BiH, vendar nekateri opozarjajo, da bi s tem oblastem posredovali napačno sporočilo, potem ko so pred nekaj meseci zaradi njihove nedejavnosti zamrznili predpristopno pomoč. Ker uveljavljeni širitveni prijemi v primeru BiH ne zaležejo, se stopnjujejo tudi pozivi k posebnemu pristopu, prikrojenemu edinstvenemu položaju te bivše jugoslovanske republike. K temu na primer pozivata ameriški akademik Edward Joseph in hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Že v začetku leta 2011 je k drugačni obravnavi BiH pozival tedanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

BiH je leta 2003 postala potencialna kandidatka za članstvo v EU. Leta 2008 je v času slovenskega predsedovanja EU podpisala sporazum o pridruževanju in stabilizaciji, ki velja za nepovratno vstopnico za vlak v unijo. Konec leta 2010 je EU odpravila vizumsko obveznost za državljane BiH. V državi je sicer EU sicer še vedno prisotna z vojaško operacijo Eufor Althea, ki jo je vzpostavila leta 2004 in vmes nekajkrat reformirala. Sedaj šteje 600 vojakov, ki so pristojni za pomoč BiH pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti ter pri urjenju varnostnih sil BiH.

Prav tako je v BiH še vedno urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti, ki ga vodi avstrijski diplomat slovenskih korenin Valentin Inzko. Po Füleju naj bi BiH konec tedna obiskala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, a datum še ni določen, ker je njen obisk odvisen od poteka iranskih pogajanj. (STA, mm)