Naraščajoča brezposelnost in pešanje varnosti v Sloveniji

V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti decembra lani po dveh mesecih mirovanja zvišala in se v primerjavi z novembrom dvignila za 0,5 odstotne točke na 13,5 odstotka. Izraziteje se je zvišala med moškimi, in sicer z 12,1 na 13 odstotkov. Med ženskami se je stopnja brezposelnosti decembra v primerjavi z mesecem prej zvišala manj kot pri moških, in sicer za 0,1 odstotne točke na 14,2 odstotka.

Konec leta 2013 je bilo delovno aktivnih 791.323 oseb. To je skoraj 7000 oseb manj kot novembra. Upadlo je predvsem število delovno aktivnih moških, in sicer za nekaj manj kot 6000. Število delovno aktivnih oseb se je decembra zmanjševalo v skoraj vseh dejavnostih. Najizraziteje se je zmanjšalo v gradbeništvu (za nekaj več kot 3700), nekoliko manj izrazito pa v predelovalnih dejavnosti (za približno 1300).

Pregled po starostnih razredih kaže, da se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala v vseh starostnih skupinah. Znova se je najbolj povečala med mladimi v starostni skupini 15-24 let (z 32,4 na 33,8 odstotka), predvsem zaradi upada števila delovno aktivnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti se je decembra lani dvignila v vseh statističnih regijah, najizraziteje pa v pomurski (s 17,5 na 18,9 odstotka) in v spodnjeposavski (s 14,4 na 15,6 odstotka). Pomurska je tako ostala regija z najvišjo, gorenjska pa regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti (10,3 odstotka).

Število na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih oseb se je v zadnjem obdobju leta 2013 zviševalo. Decembra lani jih je bilo 124.015, kar je za 4700 oseb več kot novembra lani in za 5900 več kot decembra predlani.

Bržčas so tudi ti podatki razlog, da se komentator Janez Tomažič v današnjih Financah sprašuje, kakšna je pravzaprav varnost v Sloveniji – in ugotavlja, da je varljiva. Piše, da ga prešine tesnoben občutek, ko po televiziji gleda proteste iz BiH in Ukrajine. V Sloveniji tega občutka še ni, dodaja, saj pokojnine in plače ne zamujajo. Precej težji je odgovor, ali bomo čez 10 let dobili pokojnino, se sprašuje v nadaljevanju. Če ste upokojenec, boste seveda rekli, delal sem 40 let, pokojnino sem si prislužil. Toda nekdo mora vplačati dovolj prispevkov, da se pokojnine lahko izplačajo. Število upokojencev - zdaj jih je približno 602.000 - se bo povečalo, recimo za dodatnih 100.000.

Razlog za povečanje je, da se bo upokojila povojna generacija, hkrati pa se daljša življenjska doba, piše Tomažič. Po zadnjem dvigu prispevkov za samostojne podjetnike ni več veliko prostora za dvig prispevkov. Plače so po mednarodnih primerjavah med najbolj obremenjenimi na svetu. Za pokojnine dajemo iz proračuna že več kot milijardo. Racionalen človek težko reče, da se bo čez deset let račun izšel, če gre že zdaj na tesno. Živimo v čudnih časih. Stvari, ki so bile včasih samoumevne, to niso več. Zaradi razkošne socialne države v Sloveniji vlada varljiva gotovost. Na Madžarskem in Poljskem so nacionalizirali dodatne pokojnine. Se to lahko zgodi tudi v Sloveniji?

V postopku sanacije je država razlastila imetnike podrejenih obveznic. So bančne vloge do 100.000 evrov res povsem varne? Po tem, ko se je zgodil Ciper, je racionalen človek težko prepričan o čem takem. Se bo treba odreči desetini premoženja za pokrivanje stroškov krize? Leta 2008 bi se takemu predlogu nasmehnili, zdaj pa ni več smešno, zaključje Tomažič. (STA, mm)