Igor Mekina

 |  Svet

Švicarsko letalstvo ponoči ne dela

Ob ugrabitvi etiopskega letala se je izkazalo, da je Švica zelo odvisna od pomoči evropskih sosedov, saj njeno vojaško letalstvo zaradi varčevanja 'dela' šele od osme ure zjutraj - in ne leti ponoči

Ugrabitev letala se je zgodila ob šestih zjutraj, torej dve uri pred 'odpiralnim časom' za švicarsko vojaško letalstvo.

Ugrabitev letala se je zgodila ob šestih zjutraj, torej dve uri pred 'odpiralnim časom' za švicarsko vojaško letalstvo.
© veooz.com

V Švici so spoznali, da imajo težave z delovnim časom pri varovanju svoje države in se ob nedavni ugrabitvi etiopskega letala Boeing 767 znašli v nekoliko neprijetnem položaju. Letalo bi sicer moralo pristati v Rimu, vendar je bilo ugrabljeno, saj je kopilot, ki se je zaprl v kabino letalo preusmeril v Ženevo in zahteval azil.

Sedaj ga namesto azila čaka 20 let zapora. Na koncu drame je bilo vseh 202 potnikov sicer rešenih, letalo pa so do varnega pristanka v Ženevi pospremili francoski in italijanski lovci. Vendar so se v Švici takoj odprla neprijetna vprašanja - na primer, kje so bili v trenutku ugrabitve švicarski vojaški lovci? Izkazalo se je, da so bili na tleh. Preprosto zato, ker se je incident zgodil izven uradnih ur. »Če imate omejen proračun, potem morate postaviti prioritete,« je odsotnost švicarskih lovcev s švicarskega neba pojasnil tiskovni predstavnik švicarskega vojaškega letalstva Juerg Nussbaum. Švicarska vojaška letala sicer nadzorujejo nebo nad Švico, vendar to počnejo šele od osme ure zjutraj, prav tako pa ne letijo ponoči, saj so tedaj švicarska letališča zaprta.

Ugrabitev letala pa se je zgodila ob šestih zjutraj, torej dve uri pred 'odpiralnim časom' za švicarsko vojaško letalstvo. Oblasti so sicer poskusile umiriti javnost s trditvijo, da se švicarski zračni prostor tudi tedaj, ko v njem ni vojaških letal, nadzoruje elektronsko, torej s pomočjo radarjev, ter da se Švica pri nadzoru zračnega prostora opira tudi na pomoč francoskega in italijanskega vojaškega letalstva, ki imata dovoljenje za vstop v švicarski zračni prostor. To ni edini podoben primer; Švici je pri varovanju neba ob letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu ter ob nogometnem svetovnem prvenstvu leta 2008 pomagalo tudi avstrijsko vojaško letalstvo.

Omenjeno dejstvo pa je postalo vir polemik tudi zaradi nedavne odločitve Švicarjev na referendumu, da se v prihodnje omeji priseljevanje iz EU. Švica prav zaradi te odločitve ni podpisala posebnega protokola, ki bi priseljevanje v Švico omogočil tudi državljanom Hrvaške. Zaradi te poteze je EU s Švico prekinila pogajanja o znanstvenem sodelovanju. Švicarska vlada ima sicer tri leta časa, da ponovno določi kvote za priseljevanje iz držav članic EU. Vendar je tudi ugrabitev etiopskega letala pokazala, da je politika omejevanja priseljevanja dvorezen meč za Švico, saj je država v številnih pogledih zelo odvisna od svoje evropske okolice, od katere ima tudi veliko korist, čeprav hkrati državljani Švice zavračajo prosto gibanje ljudi iz držav članic EU na območje Švice.

Švicarski volivci bodo s tem v zvezi kmalu morali sprejeti še eno odločitev: 18. maja se bodo namreč na referendumu odločali, ali država potrebuje nove vojaške reaktivce. Država namreč namerava kupiti 22 letal Saab AB Gripen, ki bodo stali okoli 3,1 milijarde švicarskih frankov. Švica se je za švedskega proizvajalca letal odločila leta 2011, v konkurenci pa so bili še letalo Rafale, ki ga izdeluje Dassault Aviation SA (AM) ter Eurofighter Typhoon, ki ga skupaj izdelujejo evropski konzorcij Airbus Group (AIR), BAE Systems Plc (BA/) in Finmeccanica SpA. (FNC). Ta letala naj bi zamenjala zastarela letala Tiger podjetja Northrop Grumman. Švica ima v svoji oborožitvi sicer še ameriška letala F-18.

Tudi v tem primeru pa bi lahko bila resna težava volja ljudstva. Po raziskavah javnega mnenja, ki jih je izvedla skupina Isopublic, namreč 63 odstotkov Švicarjev nasprotuje nakupu letal Gripen, 60 odstotkov pa jih meni, da Švica sploh ne potrebuje vojaških letal. In celo če bo Švica obnovila svoj letalski 'vozni park', to ne bo rešilo vprašanje pomankljivega varovanja neba. V nekaterih medijih, na primer na Bloombergu, so se zato v naslovih že pojavili zajedlivi komentarji na račun švicarskega varčevanja, na primer: »Ali nameravate napasti Švico? Poskusite pred osmo zjutraj in po peti uri zvečer.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.