Kitajski vojaki predebeli za tanke

Kitajski vojaki so v povprečju dva centimetra višji in pet centimetrov širši od vojakov pred dvajsetimi leti, zato imajo vse več težav s premajhno opremo, predvsem pa s preozkimi oklepnimi vozili.

Tea Wutte
19. 2. 2014

Kitajski vojaki, predvsem pa tankisti se v zadnjem času soočajo z nenavadno težavo – kot namreč kažejo zadnje raziskave, so v zadnjih desetletjih postali previsoki in preširoki za večino kitanjskih tankov. Raziskava kitajskih vojakov v Kitajski ljudski armadi (PLA), ki je bila objavljena v uradnem dnevniku kitajske armade je namreč pokazala,  da so kitajski vojaki danes v povprečju dva centimetra višji in da imajo obseg pasu pet centimetrov večji kot pred 20 leti. Rezultat tega je, da se kitajski tankisti težje namestijo v tanke, ki so bili projektirani za osebje že pred 30-timi leti. Tudi puške naj bi že postale »prekratke« za nekatere vojake, kar vpliva na natančnost pri streljanju. Raziskava se je sicer začela že leta 2009, v njo pa je bilo vključenih več kot 20 000 vojakov. Vodja projekta Ding Songtao je bil v zvezi s spremembami, ki v prihodnje čakajo kitajsko vojsko zelo jasen: »Oprema za boj mora biti pravilnih dimenzij, tako kot morajo to biti tudi obleke, ki jih nosimo v vsakdanjem življenju.« Kitajska ima sicer v skladu s svetovnimi trendi tudi težave z debelostjo, saj se je po podatkih inštituta ODI  iz Londona število debelih na Kitajskem po letu 1980 podvojilo. To je rezultat vse obilnejše prehrane in pomanjkanja gibanja zaradi sodobnega načina življenja.

Kljub takšnim težavam pa kitajska vojska med sosedi še vedno vzbuja veliko zanimanja. Japonski premier Shinzo Abe je prav zaradi povečevanja kitajskega vojaškega proračuna prvič povečal japonski vojaški proračun. Na Kitajskem in v sami Indiji pa je veliko prahu dvignila tudi nedavna odločitev indijskih oboroženih sil, tretje največje vojske na svetu, da ustanovi »kitajske celice«. Šlo bo za posebne raziskovalne enote, katerih naloga bo boljše razumevanje namer severnega soseda in to še pred novim krogom pogajanj glede določitve meje med državama na spornem območju Himalaje. Med Kitajsko in Indijo je leta 1962 potekala tudi vojna za nadzor nad 90 000 kvadratnih kilometrov večinoma nenaseljenega področja. Po poročanju Hindustan Timesa naj bi skupino sestavil načelnik generalštaba indijskih sil Bikram Singh, njena naloga pa naj bi bila da »spremlja naraščajoče kitajske sposobnosti, se poglobi v središče njihovega strateškega razmišljanja in predvidi vpliv na nacionalno varnost.« Poročilo kitajske vojske je zato prišlo ob pravem času – morda tudi zato, da bi pomirilo južne sosede in da bi bilo pospešeno oboroževanje Kitajske lažje pojasniti kot nujno obnovo, potrebno zaradi »prilagajanja opreme« vse višjim in težjim kitajskim vojakov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja