Podtikanja in zavajanja tajnih služb

Zahodne tajne službe pri diskreditaciji ljudi z 'napačnimi' pogledi uporabljajo najrazličnejše metode širjenja laži in podtikanj

Novinar Glenn Greenwald je na podlagi dokumentov žvižgača Edwarda Snowdena znova objavil nova razkritja v zvezi z delom predvsem ameriških in britanskih obveščevalnih služb, tokrat na strani The Intercept in ne več na straneh Guardiana, kjer je delal vse dokler mu Pierre Omidyar, bogati lastnik eBaya, ni omogočil nove kariere v novem spletnem mediju. Greenwald v svojem zadnjem članku razkriva predvsem metode, s pomočjo katerih se tajni agentje infiltrirajo preko spleta, da bi manipulirali in prevarali ljudi in uničili njihovo dobro ime.

Vse to pa je tudi dobro ilustrirano z grafičnimi elementi samih tajnih služb. V tem primeru je navodila o takšnih tehnikah manipulacije pripravil oddelek britanskega urada za komunikacije (GCHQ) ki deluje pod kratico JTRIG oziroma obveščevalna skupina za raziskavo skupnih groženj. Dokument, objavljen na strani 'Prestreznika' oziroma Intercepta nosi zlovešči naslov: Umetnost prevare: trening za tajne spletne operacije. Že pred objavo tega dokumenta pa so objave na NBC-ju prikazale metode zavajanja tajnih služb, ki se uporabljajo na straneh YouTuba in Bloggerja, katerih tarče so predvsem člani hekerske skupine Anonymous. Poleg DDoS napadov so 'anonimneži' tudi žrtve 'sladkih pasti' (kompromitiranja žrtev s pomočjo situacij, ki vključujejo seks) ter uničujočih virusov.

Drugi dve taktiki JTRIG-a sta, prvič, iniciranje vsega mogočega materiala na splet, z namenom uničenja reputacije oziroma ugleda njihovih tarč ter drugič, uporaba družbenih ved ter drugih znanstvenih disciplin in tehnik za manipulacijo s spletnimi diskurzi in aktivizmom, da bi ustvarili želene rezultate. Za razumevanje teh tehnik Greenwald navaja »operacije napada na lažno zastavo« na primer distribuiranje materiala preko spleta, ki naj bi pripadal neki tarči, čeprav je to daleč od resnice. Podobna tehnika so lažni napisi na blogih žrtve, katerih namen je uničenje reputacije tarče oziroma širjenje negativnih informacij na različnih forumih.

Poleg taktike diskreditacije posameznikov se tajne službe poslužujejo tudi taktik uničevanja javne podobe celotnih podjetij. JTRIG to imenuje »uporaba online tehnik za to, da bi se nekaj zgodilo v resničnem ali virtualnem svetu«, kar vključuje vse naštete psihološke operacije. Čeprav smo za podobne tehnike že vedeli, pa je novo to, kdo so tarče omenjenih napadov tajnih služb. To niso samo običajne tarče, torej »sovražne države in njihovi voditelji« oziroma vojaške obveščevalne službe. Nasprotno, nove tarče so običajni državljani, izvajalci online političnih protestov, ki se jim neutemeljeno očitajo navadni prekrški ali kazniva dejanja.

Glenn Greenwald opozarja, da je takšno ravnanje državnih agencij zelo nevarno, kajti to pomeni, da so zahodne obveščevalne službe vpletene v spletno obtoževanje poljubnih posameznikov in to ne glede na dejstvo, da njihove žrtve v resnici sploh niso bile krive za kakršnekoli prekrške ali kazniva dejanja, pač pa so se med tarčami znašle samo zaradi svojih javno izraženih političnih in podobnih stališč. Povedano preprosto, tajne službe so si vzele pravico, da dobesedno uničijo ugled kogarkoli želijo, pa čeprav te osebe sploh niso na drugi strani zakona. To velja celo za 'haktiviste', katerih akcije nimajo zelo škodljivih posledic, pač pa s svojimi akcijami večinoma izražajo le proteste nad ravnanjem držav. Strokovnjakinja za skupino Anonymous Gabriella Coleman z univerze McGill je zato prepričana, da so takšni napadi na Anonimne in 'haktiviste' enaki napadom na državljane, ki izražajo svoja politična stališča, kar privede do zatiranja legitimnega nasprotovanja.

Vendar pa takšne tehnike zagovarja tudi Obamin svetovalec in profesor prava na Harvardu Cass Sunstein. In seveda ni nenavadno, da je isti profesor, ki se zavzema za infiltracijo agentov CIE na socialna omrežja in v 'pogovorne sobe', postal član odbora, ki je ocenjeval delo in pristojnosti NSA. Britanski GCHQ ob tem uporablja še različne psihološke tehnike, predvsem ob pomoči svoje 'celice za operacije družbenih znanosti', ki se ukvarja z uporabo »online človeške inteligence« za »strateški vpliv in uničevanje«.

Pod naslovom Tajne online akcije dokument podrobno opisuje, kako je s človeškimi bitji mogoče manipulirati s pomočjo voditeljev, vere, zvestobe in ubogljivosti. Morda je najbolj zanimivo odkritje spoznanje, da se »operacije napadov na napačno zastavo«, torej operacije, kjer se v resnici napadajo lastni privrženci in to samo zato, da bi lahko te napade nato pripisali drugi strani (več takšnih primerov je bilo tudi v vojnah), zelo očitno dogajajo in to celo tako pogosto, da v tajnih službah o tem pišejo celo debele priročnike. V realnem svetu pa se seveda vsem, ki razkrivajo takšne operacije, običajno pripiše, da so pristaši teorij zarot, opozarja Glenn Grenwald.