Toliko let pozneje

Stranka SDS se je konec prejšnjega tedna pohvalila, da je podpis za referendum proti spremembam zakona o arhivih oddal Tomo Križnar. »Tudi sam sem žvižgač v Sudanu. Tam s kamerami svetu prikazujemo zločine strahotnega sistema, ki ubija nedolžne Nube. Treba je najti vse dokaze o tem, kdo je ubijal, saj bomo le tako lahko neobremenjeno živeli danes. Bog vse vidi in vse sliši – bog je naša zavest in vest. Odpuščali bomo lahko šele, ko bomo poznali sami sebe,« je ob oddaji podpisa povedal Tomo Križnar.

Do vprašanja zapiranja arhivov se je opredelil le načelno in iz teh načelnih vzgibov oddal podpis. Razprav v slovenski javnosti, ki prej kažejo v smer, da spremembe zakona arhivov ne zapirajo, Križnar po svojih besedah ne pozna.

Že desetletja se ukvarja s človekoljubno dejavnostjo po svetu in tako je leta 2006 pomagal takratnemu slovenskemu predsedniku Janezu Drnovšku pri uresničevanju pobude za mir v Darfurju. Drnovšek je bil v hudem sporu s predsednikom SDS in takratnim premierom Janezom Janšo, ta pa ni nikoli podpiral Drnovškove darfurske pobude. Zamere so škodile tudi Križnarju, ko je bil kot Drnovškov odposlanec zaprt v sudanskem zaporu, saj slovenska zunanja politika za zapornika predolgo ni pokazala dovolj zanimanja. Nemški veleposlanik Stephan Keller je celo pozival slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, naj se bolj vplete in pošlje koga na pomoč. Nazadnje je odločilno vlogo pri reševanju Križnarja odigral Drnovškov odposlanec Hamdija Blekić.

Križnar se takrat ni ukvarjal s političnimi ozadji, ki so botrovala zapletom, in tako je tudi danes. »Ne morem drugače, kot da se zavzemam za znanje, za izkušnje, vendar me bolj skrbijo svetovne razmere. Zato je čisto mogoče, da premalo vem, kaj se medtem dogaja doma, tudi to, kako se izkorišča ali zlorablja, recimo tudi to, kar sem rekel.«