Stopnjevanje ruskega maščevanja?

Položaj v Ukrajini se vse bolj zapleta. Krim se pripravlja na odločitev o neodvisnosti oziroma za pripojitev k Rusiji, Rusija pripravlja zakonodajo za sprejem nove republike, ZDA in evropske države pa se pripravljajo na vrsto sankcij ter zagotavljajo, da ruske pripojitve Krima ne bodo priznale. Kar za Krimce niti ni pomembno, saj naj bi že od 17. februarja naprej lahko dobili ruske potne liste. Vodja ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij pa opozarja na ostale ogrožene ukrajinske meje: po njegovi oceni se Ukrajina nahaja pred nevarnostjo »popolne invazije iz več smeri«, saj naj bi bilo na ukrajinskih mejah 80.000 vojakov, 270 tankov, 370 topov in 140 letal. Del te mehanizacije je mogoče videti tudi preko YouTuba. 

Vendar se je istega dne pojavila informacija tudi z ruske strani – in to o osebi, ki je podala trditve o morebitni invaziji. Nekdanji vodja obveščevalne službe Aleksandr Jakimenko je dejal, da so na Majdanu ostrostrelci streljali »iz zgradbe filharmonije«, za katero je bil odgovoren poveljnik Majdana Parubij. »Ljudje z ostrostrelskimi puškami in avtomatskim orožjem so 20. februarja 'delovali' iz te zgradbe,« je dejal Jakimenko.

 Pravih incidentov med ukrajinskimi in ruskimi silami za zdaj kljub temu še ni, čeprav naj bi bili po nekaterih informacijah nad Krimom že sestreljeni dve brezpilotni letali. Rusija je Ukrajini dovolila prelet ozemlja ob meji z izvidniškim letalom, da bi dokazala, da poročila o premikih vojaških enot niso točna. Kljub temu pa se še vedno množijo poročila o novih premikih ruskih enot ob meji z Ukrajino. V javnost so tudi pricurljali podatki, da lahko ukrajinska vojska računa samo na okoli 6000 vojakov, medtem ko jih ima Rusija okoli 200.000. Za primerjavo, ZDA so imele v Iraku največ 188.000 vojakov.

John R. Schindler, profesor nacionalne varnosti v ameriškem U.S. Naval War kolidžu, opozarja, da je »Washington posvečal veliko premalo pozornosti na poglede Moskve glede vsega in sedaj plačujemo Kremlju ceno skupaj z obrestmi. Ameriške in NATO akcije na Balkanu, v škodo ruske stare, težavne prijateljice Srbije, so se vrnile in nas sedaj preganjajo in tako nas lahko predstavniki Moskve sedaj sprašujejo, zakaj ne bi mogla Rusija spremeniti meja Ukrajine, če pa je NATO leta 1999 lahko enostransko spremenil mednarodno veljavne meje Srbije? Če je bila vojna v Gruziji plačilo za Kosovo – in prav gotovo je bila – potem je to, kar se sedaj dogaja v Ukrajini samo naslednja faza maščevanja Moskve, za precej višjo vsoto. Maščevanje je kategorija, o kateri se ne govori veliko v razredih študentov, ki se učijo o mednarodnih odnosih, vendar je to sedaj glavni motiv za Putina in njegovo državo. Prizadeti ZDA in NATO, to je glavni strateški cilj za Kremelj, ki je iz njihovega zornega kota popolnoma racionalen – da ne govorimo o tem, da je tudi zelo sladek. Čeprav Kremelj ne bo tvegal velike vojne z zahodom, za katero vedo, da bi bila katastrofa ogromnih razmer, pa je povsem zadovoljen s tem, da ZDA in zvezi NATO dokaže, da smo dekadentni slabiči, v kar so Putin in milijoni Rusov res prepričani, da smo.«