»Zdi se mi, da imajo vodilni ljudje v Sloveniji največ težav s tem, da so Slovenci. Najraje bi bili Američani.«

O režiji dramatizacije romana Angel pozabe, o zagatah slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, o stiskah mladih ter o razmerah v Sloveniji, ki potrebuje intelektualce, ki bi začeli udrihati po elita.
Režiser Igor Pison (1982) je imel zadnje mesece zahtevno nalogo. V ljubljanski Drami so mu zaupali priredbo in režijo večkrat nagrajenega romana Angel pozabe, v katerem koroška Slovenka Maja Haderlap opisuje boj partizanov na avstrijskem Koroškem proti nacizmu in proces prisilne asimilacije. Pison je nalogo opravil izvrstno, saj mu je, kot smo videli na premieri v petek, uspelo v dobrih dveh urah popeljati gledalca skozi poetični svet Maje Haderlap in partizanskega boja koroških Slovencev ter pri občinstvu brez hollywoodske patetike zbuditi zanimiv odziv.

Pison, tržaški Slovenec, po izobrazbi germanist (tržaška univerza) in gledališki in operni režiser (akademija Augusta Everdinga v Münchnu), je subtilni opazovalec življenja in družbenih procesov, to je dokazal že z lansko predstavo Hozana tekočemu računu. V njej je z Brechtom in s songi Kurta Weilla problematiziral razkol med ekonomijo in vsakdanjim življenjem. Napisal je tudi dve zbirki kratkih zgodb (Squarci v italijanščini in Zasilni izhodi v slovenščini), s katerima se je uveljavil kot glas sodobne mlade generacije.

Smo v tržaški kavarni San Marco, kamor je pred dobrimi sto leti zahajal tudi pisatelj James Joyce. V tistem času je bil Trst kozmopolitsko mesto. Kakšen je Trst danes?

To mesto se je vseskozi trudilo biti kozmopolitsko. Takšno je bilo, ker je tukaj pristanišče in ker so ga oblikovali tudi drugi, ne le Tržačani. Vprašanje pa je, ali so se in koliko so se mešale italijanska, slovenska in furlanska kultura, razen seveda na ravni razprav intelektualcev. Zanimivo je, da kdor se preseli sem, se potržači. Nemški pisatelj Veit Heinichen, ki od leta 1997 živi v Trstu, je večkrat zapisal, kako človeka to mesto posrka vase. Tudi jezikovno, saj je lingua franca tukaj tržaščina.