Goran Kompoš

28. 3. 2014  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

Skrillex: Recess

2014, Big Beat Records/OWSLA

Na sicer zelo ažurnih, za elektronsko glasbo specializiranih spletnih portalih v zadnjih desetih dneh ni bilo mogoče zaslediti novic, o katerih bi se veliko govorilo, in to čeprav je 14. marca dolgometražni prvenec objavil ta čas eden največjih elektronskih zvezdnikov, ki ima na uradnem profilu na YouTubu skoraj poldrugo milijardo klikov, na profilu na Facebooku pa skoraj 15 milijonov lajkov, poleg tega je dobitnik šestih grammyjev in redno headlajna največje glasbene festivale.

Poznavalska elektronska skupnost očitno še vedno ne more pogoltniti ameriškega producenta Sonnyja Moora alias Skrillexa in njegove glasbe, pa čeprav ga odkrito hvalijo celo nekateri producentski heroji te skupnosti. Med njimi denimo Britanec Skream, eden od pionirjev in največjih zvezdnikov dubstepa, žanra, ki ga je Moore po svoje prikrojil v tako imenovani »brostep«.

Zdi se, da mu nasprotniki najbolj očitajo prav molzenje dubstepa, toda paradoksalno je – vsaj v ZDA – postal tako rekoč sinonim za to izvorno britansko pogruntavščino, ki je v zadnjem desetletju najbolj zaznamovala klubsko dogajanje.

Pričakovano »springbreakerski« Skrillex, ki pa pokaže tudi smisel za humor

Pričakovano »springbreakerski« Skrillex, ki pa pokaže tudi smisel za humor
© arhiv založbe

Po mnenju poznavalcev njegova zbanalizirana, flešerska, lunaparkovska izpeljanka sicer nima nič skupnega z dubstepom, a vendarle je s priljubljenostjo in navsezadnje z objavljanjem glasbe kolegov in vzornikov na svojih spletnih profilih nedvomno naredil veliko za večjo seznanjenost širšega občinstva z elektronsko glasbo. Vsaj v ZDA, kjer je bila ta glasba kljub pionirskemu dogajanju v Chicagu, Detroitu in New Yorku do nedavnega potisnjena povsem na obrobje. Moore pa je zgolj v petih letih postal eden vodilnih glasnikov nove rejverske generacije. Zanimivo in po svoje žalostno je, da je neverjetno priljubljen tudi v Veliki Britaniji, kjer ima elektronska glasba bogato tradicijo.

Moore s ploščo Recess svoje kičaste formule sicer ni bistveno spreminjal, kljub temu pa se je tokrat predstavil v nekoliko drugačni podobi. Opazen je močnejši premik k elektronskemu popu in trapu, hkrati se je z nekaterimi skladbami najbolj doslej približal izročilu resnejše elektronske glasbe. Kredibilnost povečata tudi presenetljivi sodelovanji z legendarnim britanskim (proto)jungle dvojcem Ragga Twins in cenjenim producentom Diplom.

Verjetno to vseeno ne bo dovolj, da bi prepričal nasprotnike, a poslušalci brez predsodkov ali z manj predsodki bodo oporo, če že ne drugod, našli v Moorovem očitnem smislu za humor ali pa v elektronski senzibilnosti, kakršne od njega doslej nismo bili vajeni.

A ne prehitevajmo; Recess je še vedno prepoznavno »skrillexovska« plošča, idealna predvsem za »spring breake«, kar je lepo pokazal Harmony Korine v svojem zadnjem filmu. Tudi to pa je še vedno stokrat bolj kul kot Kingstoni na absolventu v Grčiji ...

JoV6WniZfx0

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.