Sanjska služba?

»Bi si želeli imeti 13.000 evrov plače? Kandidirajte za evropskega poslanca.« Tako se, posplošeno, glasi poziv državljanske akcije Sanjska služba, ki ji na Facebooku sledi skoraj deset tisoč Slovencev in v sklopu katere bodo z žrebom izbrali osem kandidatov za evropske poslance. V spletno bazo kandidatov Sanjske službe se je prijavilo okrog 3500 državljanov, pobudniki akcije pa bodo poskušali do 25. aprila zbrati vsaj 3000 podpisov podpore, da bo smela lista nastopiti na evropskih volitvah 25. maja. Do sedaj so jih zbrali okrog tisoč.

»Političnega eksperimenta smo se lotili iz jeze in obupa nad našimi politiki, ki se ukvarjajo samo z bojem za oblast,« pravi idejni vodja akcije Marko Vrtovec. Žreb pa so med drugim izbrali, »ker zmanjša možnost korupcije, saj se politični predstavniki neprestano menjajo«.

A čeprav je projekt političen, je hkrati tudi nepolitičen – namesto da bi pobudniki delo evropskega parlamenta in evropskih poslancev približali javnosti, govorijo predvsem o njihovih prejemkih. In še to »čez palec«, saj imajo evroposlanci 7956 evrov bruto plače, preostali prejemki pa so nadomestila za stroške bivanja, pot in vodenje poslanske pisarne. »Nekoliko populističen nagovor smo izbrali, ker sicer ne bi zbudili zanimanja javnosti. Državljani smo utrujeni od politike in potrebujemo zelo močan dražljaj, da sploh opazimo posamezne pobude,« pojasni Vrtovec. V nadaljevanju kampanje bodo več pozornosti namenili neposredni demokraciji, ki jo želijo uveljaviti. »Če bi bil kdo z naše liste izvoljen, bomo vzpostavili spletno platformo, spletno ustreznico antične agore, kjer bomo lahko državljani razpravljali o zakonskih pobudah Bruslja in predlagali svoje.« Poslanec Sanjske službe bi nato glasoval tudi na podlagi mnenj, izraženih na tej platformi – a tu znova trčimo ob paradoks: ko še imamo poslance, to ni neposredna demokracija.

Sicer všečna akcija ne upošteva niti pomembne značilnosti volitev v evropski parlament, in sicer dejstva, da nove, manj znane liste brez prepoznavnega nosilca težko pridejo do mandata. Zato bi bilo morda bolje, če bi se odločili za nastop s sorodnimi listami, denimo z Združeno levico. »Res nas motijo enake stvari, a podpornikom ne želimo narekovati rešitev, kot to počnejo stranke. Vemo samo, da je del rešitve v drugačnem političnem procesu, zato zagovarjamo drugačno izbiro predstavnikov.« A sporna je tudi izbira sama. Čeprav pobudniki akcije menijo, da bi bil vsak izžrebani kandidat boljši od sedanjih strankarskih, za to ni nobenih zagotovil. Na zadnjih državnozborskih volitvah je mandat dobilo 55 političnih novincev. Med njimi Ivan Vogrin, ki je zlorabil sredstva, namenjena za strokovno pomoč poslancem, Borut Ambrožič, ki je prepisal magisterij, in Ivan Simčič s ponarejenim srednješolskim spričevalom.