Kritika / Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice

+ + + + +

Legendarni japonski mikrobiolog, kmet in filozof tokrat v prvem slovenskem knjižnem prevodu neposredno iz japonščine.

Fukuoka, ki je postavil temelje permakulture, se je gledavši bujno rastje v gozdu, ki raste samo od sebe, zamislil: zakaj mora kmet štihati in globoko obdelovati zemljo, če hoče, da mu njiva dobro rodi? In skozi leta je nato utemeljil svoje kmetovanje na polaganju slame, ki tvori humus s pomočjo rastlinskih korenin in podzemeljskih živalic.

Njegove misli so obračale svet na glavo. Kako se znebiš plevelov? Preprosto, ne daš jim prostora; pod rižem je sejal žito, pod sadnim drevjem z dušikom bogato lucerno. Vendar njegovo kmetovanje ni garanje, temveč lagodno veselje, njegov svetovni izziv pa – vsakdo bi z manjšim vrtom lahko preživel samega sebe! In to zgolj z nedeljskim delom, medtem ko bi preostali čas preživel po mili volji. Zglede je našel že v tradiciji, ko so japonski kmetje tri zimske mesece preživeli v počitku, med katerim so pisali poezijo, nastajale so mojstrovine haikuja, danes pa imajo tridnevne novoletne počitnice, med katerimi presedijo ves dan pred televizorjem. A ključno spoznanje zadeva samo hrano. Kakšna hranila vsebuje sadež, ki ga hranijo samo z umetnim NPK-jem, kolikšna je vrednost kumare in solate iz zimskih rastlinjakov, ko umanjka moč sonca? Njegov argument izhaja iz pestrosti, zaradi katere so velike plantaže monokulture bistveno revnejše z mikroelementi kot pa male krpice zemlje, ki jih pokriva mnoštvo rastlin. Njegov kredo je kajpak prehranjevanje z lokalno pridelano hrano, kjer ni več faktor transport, s čimer se znebimo tudi uporabe fungicidov. A Fukuoka ni bil le kmet, biolog in mislec, na posestevcu je imel tudi obcestno krčmo, v kateri je stregel čaj popotnikom in z njimi besedoval, medtem ko so mu pomagali pri delu na polju. Svojo teorijo zdravega življenja je udejanjil na sebi. Doživel je 95 let, do predkonca pa v prostih mesecih potoval in predaval.