Izkoriščanje na fakulteti

Šest let je bila asistentka na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede (FDV). Že po prvem letu dela je uvidela, da je še ne bodo zaposlili, zato se je prijavila za mlado raziskovalko na AGRFT. Bila je izbrana, kar ji je nato zagotavljalo dohodek, da je na FDV še lahko nadaljevala poučevanje, ki je bilo slabo plačano. »V začetku študijskega leta 2012/13 pa so mi ponudili veliko slabše pogoje dela. Za celoletno poučevanje vaj bi prejela 4300 evrov bruto honorarja,« pravi asistentka, ki si zaenkrat še želi ostati anonimna. »Delo sem nadaljevala samo zaradi dogovora s tedanjim prodekanom Jernejem Pikalom, da bom prek avtorske pogodbe poučevala še pol leta, dokler bom še imela status mlade raziskovalke, nato pa me bodo zaposlili. Polletne pogodbe nato nisem dobila v podpis, celoletne pa zaradi jasnega dogovora nisem podpisala.«

Obljube na FDV še vedno niso uresničili. Kot razlog navajajo odločitev upravnega odbora Univerze v Ljubljani, ki večkrat ni dal soglasja k vlogi za zaposlitev. »Univerzi so pošiljali ’generično vlogo’, v kateri niso opozorili na resnost mojega angažmaja in dejstvo, da sem delala brez pogodbe,« pove asistentka. »Zato sem decembra, potem ko mi honorarja niso izplačali vse od konca poletnega semestra 2012, na sestanku s sedanjim prodekanom Klementom Podnarjem napovedala uporabo pravnih sredstev. Moja zaposlitev se mu ni zdela sporna, napovedal je popravek vloge, po tem pa so me izbrisali s spletne strani fakultete, z urnikov, iz napovedi za prihodnje leto …«

Zato je vložila tožbo za ugotovitev delovnega razmerja, FDV prijavila inšpektoratu za delo, katedro zaprosila za ločeno mnenje o svojem delu in prek visokošolskega sindikata FDV začela dialog z univerzo. Inšpektorat je odredil zaposlitev za nedoločen čas. Na podlagi mnenja katedre, ki ga upravnemu odboru univerze ni poslalo vodstvo FDV, ampak sindikat, je odločitev spremenila tudi univerza – a se je FDV na to pritožila. »Prej je bila odločitev univerze razlog, zakaj zaposlitev ni bila mogoča,« opozori na nedoslednost vodstva fakultete, »očitno so za soglasje za zaposlitev prosili s figo v žepu, upajoč, da ga univerza ne bo dala, jaz pa bom zaradi njihovih ’prizadevanj’ hvaležno delala z avtorsko pogodbo v nedogled.«

Asistentka se je za anonimni nastop sicer odločila, ker meni, da njen primer kaže na splošni položaj mladih v visokem šolstvu: asistenti so primorani delati na podlagi avtorskih pogodb, če se uprejo, fakultete najdejo druge. »Na zakonit način, tako da se upoštevajo vse pravice zaposlenih, v danem finančnem okviru ni mogoče izvajati študijskih programov,« pove predsednik visokošolskega sindikata FDV Sašo Slaček Brlek. »V nekaterih primerih je pedagoško delo prek avtorske pogodbe smiselno: Arne Hodalič, denimo, pride študente učit fotografijo. Se pa to vse pogosteje zlorablja.« Na FDV tudi zaradi finančnega minusa, ki je posledica občutnega zmanjšanja financiranja ljubljanske univerze.