Vrstijo se izstopi iz PS
Glede odstopa z mesta premierke se bo Bratuškova pogovorila s koalicijskimi partnerji

Še vedno stoji za svojimi besedami, da če v lastni stranki nima podpore, težko vodi vlado...
© Uroš Abram
Alenka Bratušek še ni sprejela dokončne odločitve glede morebitnega odstopa s funkcije predsednice vlade. Kot je dejala po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, je pripravljena odstopiti, če bi obstajala možnost za izvedbo predčasnih volitev še pred poletjem. Je pa izstopila iz stranke PS, ki jo je zadnje leto vodila. Bratuškova je poudarila, da si je po petkovem kongresu PS, ko jo je v tekmi za predsednika stranke premagal Zoran Janković, vzela čas za temeljit premislek. "In res je, da po petku nič več ni tako, kot je bilo," je dejala. Še vedno pa stoji za svojimi besedami, da če v lastni stranki nima podpore, težko vodi vlado.
"Predčasne volitve v Sloveniji so dejstvo in prav je, da ljudje povedo, kdo so tisti, ki bodo prihodnja štiri leta oblikovali in konec koncev imeli v rokah tudi usodo Slovenije," je povedala Bratuškova in dodala, da je dolžna ravnati odgovorno, saj bi prenagljene poteze lahko Sloveniji bolj škodovale kot koristile. "Če bi obstajala možnost, da bi predčasne volitve izvedli še pred poletjem, sem absolutno pripravljena odstopiti takoj," je bila jasna Bratuškova. Ker pa po njenih besedah vsi terminski izračuni kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče, se bo s predsedniki ostalih treh strank koalicije najprej pogovorila, kako stvar zaključiti tako, da ne bodo škodovali Sloveniji.
Po besedah Bratuškove bodo torej poskušali najti pot, kako Slovenijo na prvi možni rok varno popeljati na volitve. Srečali se bodo še ta teden, današnji sestanek s Pahorjem pa je bil na njeno željo, je dejala. Predsednik republike ji je povedal, da se bo odpovedal možnosti predlagati novega mandatarja. Če bi enako storili tudi drugi deležniki, ki imajo pravico do takšnega predloga, gre Slovenija "absolutno lahko na predčasne volitve še pred poletjem in Alenka Bratušek ne bo ovira za to". Jih pa, kot pravi, sama kot predsednica vlade ne more prositi, da se tej možnosti odpovejo - če se bodo, pa bi se lahko volitve izpeljale "tam nekje do zelo zgodnjega začetka julija".
Kot je poudarila premierka, smo prišli do trenutka, ko je treba "neodgovornost nekaterih nadomestiti s pošteno, odgovorno in pošteno politiko ostalih". V času do predčasnih volitev, če bi bile jeseni, pa bi si Bratuškova želela uresničiti zastavljene projekte na področju gospodarstva, potrebni bi bili tudi določeni koraki na področju zdravstva, pa tudi nadaljevanje dogovarjanj o strategiji upravljanja premoženja.
Na vprašanje, ali torej ne bo vložila zaupnice v DZ, je Bratuškova odgovorila, da ne bo "še enkrat iskala nove večine in se preštevala do koalicijsko potrebne večine". Za aktualne ministre pa pričakuje, da bodo z njo ostali do konca. Podarila je tudi, da je v tem trenutku stanje v državi - tudi proračun in likvidnost državnega proračuna - takšno, da panika zaradi predčasnih volitev ni potrebna. Še danes ali v prihodnjih dneh je sicer pričakovati tudi izstop podpornikov Bratuškove iz poslanske skupine PS in začetek postopkov za ustanovitev nove poslanske skupine.
Predsednik republike Borut Pahor je na današnjem srečanju premierko Alenko Bratušek obvestil, da se v nastalih razmerah zavzema za predčasne volitve. Zato se bo tudi odrekel ustavni možnosti, da državnemu zboru sam predlaga kandidata za predsednika vlade. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Bratuškova Pahorju danes predstavila svoj pogled na aktualne politične razmere in usodo vlade. Predsednik republike je ob tem poudaril, da je "odgovornost glede vlade najprej in predvsem njena". Bratuškova se bo z ostalimi tremi predsedniki koalicijskih strank najprej pogovorila, kako stvar zaključiti tako, da ne bodo škodovali Sloveniji. Srečali naj bi se še ta teden. V ostalih koalicijskih strankah sicer pravijo, da je z vlado konec in že razmišljajo o datumu predčasnih volitev. Iz DL so se danes ponovno zavzeli za čim prejšnje volitve.
Če bi Bratuškova odstopila ali pa v državnem zboru ne bi prestala morebitne zaupnice, bi padla celotna vlada, državni zbor pa bi moral v 30 dneh izvoliti novega mandatarja, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Možnost predlaganja mandatarja ima predsednik republike, pa tudi poslanske skupine oziroma najmanj deset poslancev. Če bi se vsi odpovedali pravici, da predlagajo kandidata za mandatarja, bi bila odprta pot do čimprejšnjih volitev. Predčasne volitve se morajo sicer razpisati najpozneje dva meseca po razpustu državnega zbora, opravijo pa se lahko najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Iz PS so danes izstopili še poslanci Jani Möderndorfer, Jerko Čehovin, Maja Dimitrovski, Aljoša Jerič, Darko Jazbec, Saša Kos, Jožef Kunič, Mitja Meršol, Alenka Pavlič, Peter Vilfan in Jože Velikonja. Prav tako sta izstopni izjavi podala ministra Metod Dragonja in Roman Jakič ter državna sekretarja Jernej Pavlič in Matija Sevšek, sporočajo iz PS. Pred tem pa sta po petkovem kongresu PS na Brdu, na katerem so za predsednika vnovič izvolili Zorana Jankoviča, prav tako že izstopila državna sekretarka Tamara Vonta in poslanec PS Dragan Bosnić.
Omenjeni poslanci so začeli danes vodjo poslanske skupine PS Janija Möderndorferja, ki je tudi sam med podporniki Bratuškove, obveščati o izstopih iz poslanske skupine. Tako bo poslanska skupina v sredo o izstopih poslancev obvestila predsednika državnega zbora Janka Vebra, nato pa tudi javnost, napovedujejo v PS. Po določilih poslovnika DZ mora vodja poslanske skupine predsednika DZ o morebitnih spremembah sestave poslanske skupine obvestiti v treh dneh po nastali spremembi in mu predložiti podpisane pristopne ali izstopne izjave poslancev. Nekateri poslanci poslanske skupine PS so že napovedali odhod k neodvisnim oziroma nepovezanim poslancem. Pričakovati pa je tudi začetek postopkov za ustanovitev nove poslanske skupine, čemur bi lahko sledila tudi ustanovitev nove stranke.
Če bo iz poslanske skupine PS izstopilo vseh 12 poslancev, ki so do zdaj izstopili iz doslej največje parlamentarne stranke, bo ta poslanska skupina štela le še 15 članov. Skupaj z omenjenimi 12 podporniki Bratuškove ter poslanci koalicijskih strank SD, DL in DeSUS pa bi imela premierka v državnem zboru 33 glasov podpore. Po današnjem srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem je Bratuškova sicer dejala, da je pripravljena odstopiti z mesta predsednice vlade, če bi obstajala možnost za izvedbo predčasnih volitev še pred poletjem.
Kot določa poslovnik, lahko poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane. Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo tudi pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. (STA, mm)