Slovenski parlamentarni kaos

Premierka Alenka Bratušek je predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin poslala pismo, v katerem jih poziva, naj se opredelijo glede možnosti za čimprejšnje predčasne volitve. "Če želimo skrajšati roke, povezane z njimi, potrebujemo skupno zavezo, da ne bomo iskali novih mandatarjev za sestavo vlade," je med drugim zapisala. Bratuškova je v pismu še zapisala, da se je ob prevzemu vodenja vlade zavezala, da bo delovala v dobro Slovenije in njenih državljank in državljanov. "Ob dogodkih v zadnjem tednu dni je postalo jasno, da moramo bolj kot kadarkoli prej odločitve sprejemati z mislimi na to zavezo," je opozorila. VEČ>>

"Kljub temu, da smo z ukrepi skupaj uspeli izboljšati gospodarske razmere v državi, smo na pragu novih predčasnih volitev. Vendar ne želim, da bi te pomenile politično krizo, ki bi zagotovo imela negativne posledice za gospodarstvo in ugled Slovenije v mednarodni skupnosti," je še navedla premierka. Zato parlamentarne stranke prosi, naj se, če imajo iskreno željo preprečiti novo politično krizo v državi, opredelijo glede možnosti za čimprejšnje predčasne volitve. "Če želimo skrajšati roke, povezane z njimi, potrebujemo skupno zavezo, da ne bomo iskali novih mandatarjev za sestavo vlade in tako, kolikor je možno, skrajšali z ustavo določene roke za razpis volitev. Z vašo podporo lahko predčasne volitve izpeljemo že pred poletjem," je še dodala Bratuškova.

V pismu še ocenjuje, da je prav, da ljudje povedo, kdo so tisti, ki bodo imeli usodo države v rokah v naslednjih letih. "Hkrati pa je tudi prav, da do tega trenutka ravnamo odgovorno in premišljeno. Le tako bomo lahko zagotovili, da s političnimi potezami ne bomo škodovali naši državi," je dodala.

Vodenje poslanske skupine PS medtem začasno prevzema Barbara Žgajner. V tem času se bo PS organizirala in prilagodila novim političnim razmeram v parlamentarni areni, še dodajajo v poslanski skupini, ki jo je zapustilo 14 poslancev. Žgajnarjeva je danes dejala, da so naloge pred njimi jasne. V stranki in poslanski skupini bodo pozornost namenjali izključno izzivom Slovenije in ne bodo zgubljali časa s preteklimi dogodki. Člani so na zadnjem kongresu razrešili vsa odprta vprašanja, je dodala. Poslanska skupina ostaja tako zavezana programu Slovenija 2020, izhajajočemu iz obljub, danih na volitvah decembra 2011 ter sklepom stranke in poslanske skupine, od česar, kot trdi poslanka, ne bodo odstopali.

Predsednik DZ Janko Veber je danes prejel izjave 14 poslancev o izstopu iz poslanske skupine PS. Poslanec Jani Möderndorfer je Vebru dal predlog za ustanovitev nove poslanske skupine, v kateri bo, kot sledi iz sporočila PS, za zdaj sodelovalo 12 poslancev. Predlog za ustanovitev nove poslanske skupine so poleg Janija Mödernodrferja podprli še Jerko Čehovin, Maja Dimitrovski, Aljoša Jerič, Darko Jazbec, Saša Kos, Jožef Kunič, Mitja Meršol, Alenka Pavlič, Alojz Potočnik, Peter Vilfan in Jože Velikonja. Poslanca Dragan Bosnić in Matjaž Zanoškar sta se odločila, da politično pot nadaljujeta kot samostojna nepovezana poslanca.

Ob tem Romana Tomc (SDS) nepreklicno odstopa z mesta podpredsednice državnega zbora, je sporočila na današnji novinarski konferenci. Kot je pojasnila, nobena od treh vej oblasti ne dela dobro, v takšnih razmerah pa so nekatere funkcije - tudi funkcija podpredsednika DZ - izgubile svoj pomen. Tomčeva je bila na novinarski konferenci kritična do vseh vej oblasti, stanje je po njenem mnenju nevzdržno. Namesto da bi sprejemala ukrepe, ki bi državo vodili iz krize, izvršilna oblast po besedah Tomčeve brezglavo vleče poteze, ki nas vodijo ravno v nasprotno smer. Izjemno zadolževanje, vedno novi davki, predvsem pa prazne obljube so postali "zaščitni znak" vlade, je dejala Tomčeva.

Sodna veja oblasti po mnenju Tomčeve ne spoštuje osnovnih standardov pravne države, s svojimi odločitvami med ljudmi pa vzbuja nezaupanje do poštenega sojenja. "Primeri, kjer odločitve sodišča temeljijo na indicih ne pa na dokazih, nimajo mesta v razvitih demokratičnih državah," je prepričana Tomčeva. Eden takšnih primerov je po njenem mnenju primer Patria, kjer sodba ne temelji na pravnih argumentih. "Sodba v zadevi Patria vzbuja skrb, da je lahko v tej državi vsakdo obsojen brez dokazov, to je zastrašujoče in to vnaša med ljudi nemir," je poudarila.

V zakonodajni veji oblasti, ki ji pripada tudi sama, pa so po njenih besedah "vse bolj samo še opazovalci dogajanja". Kot pravi, so pri svojih opozorilih s strani koalicije preslišani in ni nobene pripravljenosti za sodelovanje. "Ugotavljam, da smo postali ujetniki nekega sistema, ki ne deluje, danih obljub se ne spoštuje, pravna država ne deluje," našteva poslanka. Kot pojasnjuje, je odločitev za odstop njena osebna odločitev in izhaja iz tega, kakšen človek je in kakšno politiko zagovarja. "To je hkrati tudi moj poziv vsem in apel k bolj pravni in pravični državi, v kateri bomo se počutili bolj varne," je dejala. Po njenem mnenju bi se morali tudi drugi politiki vprašati, kako bodo nadaljevali svojo pot.

Obvestilo o odstopu Tomčeve je že prejel tudi predsednik DZ Janko Veber. Če se je največja opozicijska poslanska skupina odrekla predlaganju novega podpredsednika, je po Vebrovem mnenju oslabila zakonodajno vejo oblasti oziroma delovanje DZ. Poslovnik DZ namreč določa, da eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski poslanski skupini, prevzeti ga ne bo mogla nobena druga stranka. (STA, mm)