Kriminalne združbe in finančna kriza

Kriza v Evropi in še posebej v Italiji je očitno res zelo huda. Po žepih ni udarila samo navadnih, poštenih državljanov, marveč je, kot poroča Mirror, silovito pritisnila tudi na kriminalce, ki si poskušajo prislužiti vsakdanji kos kruha. Kriza je že tako globoka, da si bodo mafijci, če je mogoče verjeti besedam šefa sicilijanske Cose Nostre Giovannija Di Giacoma, morali kmalu poiskati pravo delo, saj se od denarja za zaščito hotelov in lokalov zaradi recesije preprosto ne da več živeti. Di Giacoma, ki je vodja klana Porta Nuova in trenutno služi dosmrtno zaporno kazen v Palermu, so namreč v zaporu skrivoma posneli med pogovorom, v katerem se je pritoževal nad slabimi zaslužki pripadnikov svojega klana, ki menda le stežka zaslužijo od 5.000 do 7.000 evrov mesečno. Zaradi krize je moral mafijski šef zmanjšati tudi plačila družinam zaprtih mafijcev. VEČ>>

Policijski kapetan Piero Iannotti, pripadnik karabinijerjev v Palermu, je potrdil, da je »zagotavljanje podpore družinam tistih, ki so zaprti, postala obsesija šefov. To je edini način, da si zagotovijo vodstvo in kohezijo organizacije«. Prav zato je Di Giacomo v zaporu izjemno jezen zaradi ukrepov, ki jih je sprejel Rosario Crocetta, guverner Sicilije, ki je že tradicionalno domovina italijanske mafije. »Crocetta, jebemti. Kakšno katastrofo je povzročil. Reže povsod. Hoteli se zapirajo, uprave se menjavajo, nikjer ni več dela, nič se ne gradi,« naj bi se pritoževal mafijski šef. Prav zato je bila tudi Cosa Nostra prisiljena na varčevanje, zategovanje pasu in pregled izdatkov. Zmanjšala so se plačila članom mafije, družinskim članom in mafijskim podpornikom. Kot je to ponavadi v vseh sistemih, so se le najvišji šefi izognili denarnim rezom.

Vendar pa ima ta zgodba tudi svojo drugo plat. Kajti mafijci so se, kot poroča New York Times, tudi dobro znašli in krizo uporabili za širitev svoje dejavnosti. Samo januarja in februarja letos so italijanski policisti v Rimu zasegli za 51 milijonov evrov vredne imovine in blaga, ki so ga mafijski klani poskusili oprati skozi različne legalne poslovne kanale. To je razkrilo samo delček mafijskega gospodarstva, ki se razprostira po vsej Evropi. Po oceni New York Timesa so mafijci, ki sedijo na kupih denarja, zelo dobro izkoristili ekonomsko krizo zato, da bi pospešili infiltracijo v legalno poslovanje izven njihovih južnoitalijanskih mest in sedaj nadzorujejo komercialne tokove v Rimu in Milanu, pa tudi v Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Škotski, Španiji in drugje. Po oceni nemške policije so samo italijanske kriminalne združbe v Nemčiji v zadnjem desetletju zaslužile okoli 123 milijonov evrov, medtem ko so organi pregona uspeli zapleniti le 8 milijonov evrov imovine.

Po oceni Michele Prestipino, tožilke, ki je vodila nedavno akcijo policije v Rimu, težava ni v pomanjkanju denarja, pač pa v pomanjkanju priložnosti za investicije umazanega denarja. »Problem je, da imajo preveč denarja. Ne morejo ga v celoti investirati. To je nasprotno od tega, kar se dogaja navadnim poslovnežem.« In tako so italijanske mafijske družine, ki so bile nekoč bolj ali manj italijanski problem, v združeni Evropi postale – evropski problem. Prav zato je tudi Evropski parlament februarja letos sprejel direktivo, ki bo oblastem v državah članicah omogočila lažjo konfiskacijo lastnine, pridobljene s kaznivimi dejanji.

Strokovnjaki opozarjajo, da bodo vse evropske države morale sprejeti bolj ostro zakonodajo, podobno tisti v Italiji. Seveda pa največjega problema s kriminalom v Evropi ne predstavljajo samo mafijske združbe iz Italije, pač pa predvsem kitajska, ruska, albanska in druge zločinske združbe. Vse zločinske združbe so v zadnjem času postale globalne, to pa zahteva tudi globalen pristop v boju zoper njih.