O stanju dela na praznik dela

Delo ... kaj je že to? Število brezposelnih v območju evra in celotni EU se nikakor noče znižati. Novi podatki statističnega urada Eurostat kažejo, da je bilo marca v državah z evrom brez zaposlitve 11,8 odstotka za delo sposobnih ljudi, kar je toliko kot že v prejšnjih treh mesecih. Slovenija je ena tistih dežel, kjer delo pospešeno izgublja čast in oblast, zato je prav, da 1. maj, mednarodni praznik dela, obeležujemo tudi 2. maja, ki je prav tako dela prost dan. Sindikati ob letošnjem prazniku poudarjajo, da je 1. maj velik praznik tudi zaradi razmer, v katerih smo. VEČ>>

Sindikati opozarjajo, da je nespoštovanje delovne zakonodaje nesprejemljivo, nadzor nad njenim izvajanjem pa nezadosten. Predsednik republike Borut Pahor se je v četrtek v Bovcu dotaknil tudi mednarodnega praznika dela. Kot poseben problem je izpostavil poglabljanje socialnih razlik in socialno neenakost, ki je po njegovem mnenju najmočnejši sprožilec nemirov. Informacij o tem, ali se mu z njegovo plačo zdaj uspe prebiti skozi mesec, Borut v tokratnem govoru ni podal...

Predsednica vlade Alenka Bratušek je medtem na tradicionalnem srečanju ob prazniku dela na Javorovici nad Šentjernejem v četrtek poudarila, da se je treba boriti za Slovenijo solidarnosti in pravičnosti, kar pomeni tudi, da morajo delo dobiti tudi tisti, ki ga nimajo. Jim ga bodo zagotovili tujci, ki bodo na razprodaji nacionalnega pomena pod ceno kupili vse, kar v Sloveniji še ohranja svojo vrednost? Seveda, komaj čakajo...

Za praznik dela sicer nikjer v EU razen v Sloveniji nimajo dveh dela prostih dnevov. Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Vendar so sindikati nasprotovali predlogu, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko je 2. maj ostal. Mednarodni praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA 1. maja 1886, ko je bilo v delavskih protestih ubitih šest protestnikov.

Število iskalcev zaposlitve v območju evra se je s februarskih 18,93 milijona zmanjšalo na 18,91 milijona, potem ko je v marcu zaposlitev našlo le 22.000 ljudi, so danes sporočili iz Eurostata. Najvišjo stopnjo brezposelnosti sta med 18 članicami območja evra vnovič zabeležili Grčija (26,7 odstotka) in Španija (25,3 odstotka), ki ju je finančna kriza prizadela najhuje. V celotni EU se je število brezposelnih marca zmanjšalo za 66.000 na 25,70 milijona, stopnja brezposelnosti pa je z 10,5 odstotka ostala na februarski ravni. Z najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU se lahko pohvalijo Avstrija (4,9 odstotka), Nemčija (5,1 odstotka) in Luksemburg (6,1 odstotka).

Velik problem ostaja brezposelnost med mladimi. Teh je bilo marca v celotni uniji brez dela 5,34 milijona oz. v državah z evrom 3,43 milijona. Stopnja brezposelnosti v starostni skupini 15 do 24 let je tako znašala 22,8 v EU oz. 23,7 odstotka v območju evra. V Grčiji je bilo marca brez dela 56,8 odstotka mladih, v Španiji 53,9 odstotka in na Hrvaškem 49 odstotkov.

Na četrtkovih prvomajskih shodih v Hamburgu in Berlinu je že tradicionalno prišlo do spopadov med policijo in levo usmerjenimi protestniki. V obeh nemških mestih so izgredniki na policiste metali steklenice, kamne in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem. Več deset ljudi je bilo ranjenih, številne pa so tudi priprli. V Hamburgu je okoli 2200 protestnikov skušalo priti do kulturnega centra Rote Flora, kjer je nasilje izbruhnilo že decembra lani, ko so levičarji s protestom zahtevali njegovo ohranitev, a je policiji množico uspelo preusmeriti, nakar so izbruhnili spopadi. Po navedbah mestnih oblasti je bilo ranjenih več kot 50 protestnikov in 20 policistov, policija pa je pridržala 25 ljudi. Na prvomajskem shodu v Berlinu pa se je zbralo okoli 19.000 ljudi. Tudi tu so se nekateri udeleženci shoda spopadli s policijo. Podatkov o morebitnih ranjenih za zdaj še ni.

Prvomajski shodi so v Nemčiji kljub vsemu minili mirneje kot leta poprej, navaja dpa. Za varnost je v prestolnici skrbelo 6400 policistov, v Hamburgu pa 1800. Tudi v turškem Carigradu je v četrtek prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so ob prazniku dela kljub prepovedi želeli priti na trg Taksim. Demonstranti so policiste obmetavali z granitnimi kockami in steklenicami, celo z molotovkami, policisti pa so odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi. Po zadnjih informacijah tamkajšnjih oblasti je bilo v spopadih ranjenih 90 ljudi, od tega 19 policistov, 142 ljudi pa so aretirali.

Protesti so potekali tudi v Franciji, Italiji in Grčiji, kjer so demonstranti izrazili nezadovoljstvo z visoko brezposelnostjo in varčevalnimi ukrepi. V italijanskem Torinu so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Bolj mirno je bilo v Rimu, kjer se je okoli 300.000 ljudi udeležilo koncerta v organizaciji sindikatov. V švicarski finančni prestolnici Zürich pa se je na ulicah zbralo okoli 14.000 ljudi. Protestniki so izrazili podporo uvedbi fiksne minimalne plače v višini 3300 evrov, o čemer bodo Švicarji še ta mesec odločali na referendumu. (STA, mm)