Logika, po kateri naj bi večjo kompetentnost dosegali z manj znanja, preprosto ne vzdrži.

Prevladujoče težnje po preoblikovanju šolstva so na prvi pogled zelo privlačne. Gre za težnje, da bi šole posredovale zgolj uporabno znanje s čim manj učenja nesmiselnih podatkov. Docent za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Damijan Štefanc opozarja na spornost te usmeritve. Izločanje »neuporabnega« znanja lahko dolgoročno vodi k nižji kakovosti splošne izobrazbe.

Učenci se že od nekdaj zgražajo, češ da je snov, ki se je učijo, uporabna le do naslednjega ocenjevanja. Zakaj sta stroka in politika potrebovali toliko časa, da sta prišli do ugotovitve, da je neko znanje uporabno, drugo pa neuporabno?

No, poudarjanje pomena uporabnega znanja ni od včeraj, ampak sega vsaj do 19. stoletja in Herberta Spencerja.