Združena levica proti poletnim volitvam

Potem ko je včeraj stranka Solidarnost po posvetovanjih s predsednikom republike Borutom Pahorjem o datumu predčasnih volitev ponovno zagrozila, da bo sprožila ustavno presojo, če bodo volitve razpisane v času poletnih dopustov, so svoje izjave na današnji tiskovni konferenci podali tudi nosilci kandidatne liste Združena levica. V Združeni levici, koaliciji Demokratične stranke dela (DSD), Iniciativi za demokratični socializem (IDS) in Stranki za eko-socializem in trajnostni razvoj (TRS), prav tako nasprotujejo volitvam v državni zbor pred jesenskimi meseci. Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci pred državnim zborom, poskušajo politične klike, ki so pripeljale Slovenijo do roba uničenja, še z zadnjimi manevri preprečiti kakršne koli družbene spremembe. V koaliciji zato ne vidijo razloga, da ne bi začasna vlada delala do jeseni, izvenparlamentarne stranke pa bi se lahko na volitve bolje pripravile. V nasprotnem primeru razmišljajo tudi o sprožitvi ustavnega spora. VEČ>>

Včeraj je sopredsednik stranke Solidarnost Uroš Lubej dejal, da je ustavna volilna pravica pomembnejša od želje po hitrem oblikovanju nove vlade, po mnenju ZL in njenih kandidatov pa bi s predčasnimi volitvami v poletnih mesecih onemogočili, da bi izvenparlamentarne stranke z alternativno vizijo razvoja imele opaznejšo vlogo pri urejanju skupne prihodnosti. »Padec vlade Alenke Bratušek je sicer pozitiven dogodek za državo, saj je zgolj nadaljevala politiko svojega predhodnika, Janeza Janše in v tem kontekstu predčasne volitve podpirajo, vendar pa se alternativa v Sloveniji šele oblikuje in kakršnekoli volitve bodo zaman, če se bo vnovič na oblast zavihtela obstoječa garnitura.« Poleg ustavne spornosti je tudi to razlog, da volitev pred jesenjo ne podpirajo.

Prav tako je zaradi odstopa vlade nekdanje premierke v času, ki po zakonih izsiljuje predčasne volitve v poletnih mesecih - kar je ne le takoj po evropskih volitvah, pač pa tudi v času dopustov - tako dejanje po njihovem prozorno manipuliranje z državljankami in državljani Republike Slovenije ter do njih tudi neodgovorno. »Dvajset let uničevanja države še ni dovolj, politične klike želijo svoje delo dokončati! Zavedajo se, da smo nove stranke po evropskih volitvah finančno izčrpane, saj se v preteklih letih nismo imele priložnosti napajati z javnim denarjem a programsko močne z vizijo razvoja, ki bo pomagala ljudem in ne neoliberalnim lobijem,« odločno poudarjajo v koaliciji treh strank, ki se na evropske volitve podajajo s sloganom Za Evropo ljudi in ne kapitala.

Na tiskovni konferenci so trije nosilci liste Združene levice izpostavili tudi nekaj poudarkov svojega programa. Luka Mesec je povedal, da oblast v Sloveniji ni več v državnem zboru, ampak v Bruslju, v institucijah, ki so s svojo politiko opustošile evropsko periferijo, spravile 20 odstotkov evropskega prebivalstva na prag revščine in ustvarile 20 milijonov brezposelnih. Nujna je torej demokratizacija evropskih institucij. »Danes smo tu iz protesta,« je dodal. »Protestiramo proti odločanju o življenju v Evropi za zaprtimi vrati v krogu kapitala, lobistov in tehnokratov. Zahtevamo demokratično Evropo. Zahtevamo Evropo, v kateri bomo imeli oblast ljudje, ne pa kapital.«

Dušan Plut je poudaril, da je ekonomski odgovor politike EU na krizne razmere strateško zgrešen. Izvajanje neoliberalnega ekonomskega modela namreč ni prineslo izboljšanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnem trgu, obenem pa je prišlo do razkroja obetavnega modela evropske socialne in ekološke države. Pravi odgovor bi bil obsežen trajnostni vseevropski investicijski gospodarski program, ki bi omogočil odprtje 10 milijonov novih, pretežno zelenih delovnih mest.Slovenija je po trajnostnih potencialih na prebivalca ena izmed najbolj bogatih držav sveta in nudi možnost za odprtje 250.000 zelenih delovnih mest, najmanj 60.000 pa že do leta 2020.

Violeta Tomić je omenila socialne posledice prisilnega varčevanja, njegov vpliv na javne storitve in krčenje pravic državljanov. »Namen trenutnih oblasti je privatizacija javnih storitev, kar bo posledično pomenilo njihovo podražitev, izključevanje revnejših slojev uporabnikov in posledično vse večje socialno razslojevanje,« je povedala. EU mora postati socialna in solidarnostna unija enakopravnih držav, zato bi se morali znotraj EU poenotiti vsi standardi od socialnih do ekoloških, minimalna plača pa bi morala doseči 60 odstotkov povprečne plače. Potreben je obsežen trajnostni gospodarski program za pospešeno zaposlovanje mladih, zlasti v državah t.i. evropskega obrobja. »Evropska unija bo socialna in ekološka, medgeneracijsko odgovorna skupnost državljank in državljanov - ali pa je ne bo,« je še poudarila Tomićeva. (mm)