Zgodovinski sporazum in vesoljske sankcije

Rusija se pripravlja na podpis zgodovinskega sporazuma s Kitajsko, ki bi Rusiji lahko kmalu omogočil velik izvoz plina tudi v primeru popolnega plinskega bojkota EU

Medtem ko se EU in ZDA še zmeraj odločajo o novih sankcijah, se Rusija pripravlja na podpis »zgodovinskega« plinskega sporazuma s Kitajsko. O njegovi »teži« veliko pove že podatek, da so ta sporazum pripravljali deset let, sedaj pa naj bi bil po poročanju ruskih in kitajskih virov "98-odstotno" pripravljen. Podpisali naj bi ga ob Putinovem skorajšnjem obisku Kitajske. Po oceni ruskega ministra za energijo, je potreben »samo še podpis obeh držav«.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo namreč naslednji teden obiskal Kitajsko, pred podpisom sporazuma pa sta Rusija in Kitajska marca leta 2013 že podpisala poseben memorandum med podjetji, ki so vključena v sporazum, torej med kitajskim energetskim podjetjem CNPC in ruskim gigantom Gasprom. V skladu s sporazumom naj bi Rusija Kitajsko od leta 2018 naprej oskrbovala z 38 milijardami kubičnih metrov plina. Sporazum vključuje tudi iskanje novih najdišč v vzhodni Sibiriji. Sčasoma naj bi proizvodnja plina za Kitajsko narasla 60 milijard kubičnih metrov plina letno po ceni od 360 do 400 dolarji za tisoč kubičnih metrov plina. Kitajska je največji zunanjetrgovinski partner Rusije izven EU, obe državi pa načrtujeta rast menjave, ki naj bi leta 2015 dosegla 100 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 20 milijard dolarjev. Kitajska si želi zapreti večje število elektrarn na premog in povečati uporabo plina – tudi za nove plinske električne centrale. Samo letos naj bi se poraba plina povečala za 11 odstotkov.

Po drugi strani pa se Rusija pripravlja tudi na morebiten nov krog sankcij, ki jih napovedujejo ZDA in EU. Če bodo predvsem ZDA sprejele strožje sankcije zaradi situacije v Ukrajini, bo tudi Rusija odgovorila s sankcijami na področju, ki bi za ZDA lahko bilo precej boleče. Podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin je namreč napovedal, da bo Rusija s prvim junijem pričela izklapljati postaje GPS na svojem ozemlju, hkrati pa naj ne bi več sodelovala z ZDA na področju prodaje raketnih motorjev. Ustavitev delovanja ameriškega sistema GPS bo odgovor na ameriško zavračanje postavitev kontrolnih postaj ruskega sistema GLONASS na ozemlju ZDA, ustavitev servisiranja in prodaje raketnih motorjev pa na sankcije z omejitvijo sodelovanja na vesoljskem področju, ki jih je proti Rusiji po navodilu ameriških oblasti že sprejela NASA in ga predvidevajo tudi morebitne nove sankcije ZDA.

Ameriške rakete in posadke namreč že precej časa letijo v vesolje ob pomoči ruskih raketnih motorjev. Za razvoj svojih bi ZDA morale porabiti še precej časa in denarja, zato tega izpada v kratkem ne bo mogoče nadomestiti. »Brez zagotovil, da bodo naši motorji uporabljeni samo za nevojaške namene, jih ne bomo mogli več izvažati v ZDA,« je dejal Rogozin za rusko agencijo Interfax. ZDA so v celoti odvisne od uporabe ruskih motorjev RD-180 in NK-33, s katerimi izstreljujejo svoje vojaške in civilne satelite. Ameriške rakete naj bi bile pripravljene za uporabo šele leta 2020. Rusija se prav tako ne bo strinjala z predlogom ZDA, da se skupna uporaba mednarodne vesoljske postaje nadaljuje vse do leta 2020. Rusija trenutno pripravlja povsem nov koncept vesoljskega raziskovanja, ki dolgoročno vključuje tudi postavitev baze na Luni, vendar gre v tem primeru za nacionalni in ne mednarodni projekt.

NASA je ruski Roscosmos prosila, da mednarodno vesoljsko postajo v orbiti obdrži do leta 2024. Razmere v Ukrajini bi zato lahko pomenile tudi slabše sodelovanja držav v vesolju. »Mi sankcij ne bomo uvajali prvi, še posebej ne na področju visoke tehnologije. Tudi za nas je pomembno vprašanje zaposlitve naših strokovnjakov,« je priznal Rogozin, ki ga Zahod »sankcioniranih«. Rogozin je  nedavno predvsem v Romuniji dvignil kar nekaj prahu z izjavo ob zaprtju romunskega zračnega prostora. Ko je obiskal že na pol »odcepljeno« Pridnestrsko republiko, se je pošalil, da bo naslednjič v prorusko enklavo odletel kar z nadzvočnim strateškim bombnikom Tu-160, ki lahko seveda nosi tudi jedrske izstrelke. Romunsko zunanje ministrstvo nad Rogozinovo šalo ni bilo navdušeno.