Kultura / 'Čista božja beseda' tudi v slovenščini

Pri založbi Beletrina od leta 2002 nastaja prvi celoviti prevod islamske svete knjige Koran. Založba je rok za izid dela doslej večkrat preložila, po zadnjem dogovoru z ministrstvom za kulturo pa naj bi delo izšlo do 1. julija. Programski vodja projekta Aleš Šteger je pojasnil, da bo prevod v skladu z dogovorom izšel še letos. Založba Beletrina je s projektom pričela še pod imenom Študentska založba. "Z ministrstvom za kulturo imamo sklenjeno pogodbo, po kateri moramo prevod Korana izdati v letošnjem letu. In ga tudi bomo," je povedal Šteger. VEČ>>

Ker gre po njegovih besedah za kompleksno izdajo, bi bilo zelo na mestu, če bi imeli na voljo več časa. Tudi če odobritve za ponoven odlog s strani ministrstva ne bo, Šteger ostaja optimističen, da bodo julijski rok ujeli. Rok za realizacijo projekta je bil v preteklosti že podaljšan, ministrstvo na ponovno podaljšanje ne bo pristalo in bo v primeru, da do izdaje ne bo prišlo v predvidenem času, zahtevalo vračilo sredstev, so sporočili z ministrstva.

Začetki projekta slovenskega prevoda Korana, ki ga za Beletrino pripravljata slovensko-jemenski prevajalski duo Mohsen in Margit Podvornik Aldahy, segajo v leto 2002. Projekt Izdaja prevoda Korana je bil, tako Šteger, takrat izbran na razpisu ministrstva za kulturo, med letoma 2002 in 2005 pa je založba za projekt prejela sredstva v višini nekaj več kot 31.000 evrov. Prvi osnutek prevoda je bil po Štegrovih besedah narejen že leta 2005, nato pa so se vrstila usklajevanja. "Naš namen je bil narediti verodostojen, vrhunski, kompetenten prevod in hkrati delo, ki bi služilo tudi kot opora islamski skupnosti," je dejal.

V procesu nastajanja prevoda je med drugim prišlo do zamenjave na čelu islamske skupnosti v Sloveniji. "Naša založba je z islamsko skupnostjo šla skozi različne faze odnosov, trenutno zelo dobro sodelujemo," je povedal Šteger. Kljub temu pa obstajajo različne prakse prevajanja Korana, njegov izid pa se je, tako Šteger, v skupni želji založbe in islamske skupnosti po čim boljšem prevodu, vedno znova odlagal.

Slovenščina je po Štegrovih besedah sicer edini uradni jezik Evropske unije, ki nima prevoda Korana iz arabščine. "Naša izdaja, v katero je bilo vloženega ogromno dela, usklajevanja, piljenja prevodov, strokovnih pregledov, bo začetek neposrednega soočenja našega kulturnega prostora s tem religioznim tekstom," je dejal. Obenem meni, da bo prevod Korana "prvi prevod visoke kvalitete, ki pa bo bolj literarne narave in verjetno za bogoslužne namene na koncu ne bo služil".

Uradnega certifikata islamske skupnosti o priznanju prevoda založba Beletrina tako po Štegrovem mnenju ne bo dobila. Čeprav je islamska skupnost prispevala kar nekaj pozitivnih popravkov k prevodu, so razhajanja vseeno prevelika, standardi za pridobitev certifikata pa zelo strogi. Kot je za sredino izdajo Večera povedal tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić, v islamski skupnosti prevod Korana pregledujejo v ožji strokovni skupini. "Čeprav tekst pregledujemo od stavka do stavka, ne vem, ali bomo našli skupni jezik, saj se določene stvari ne ujemajo. Tudi ne vem, kdaj bomo lahko s pregledom končali," je še dejal Porić.

Certifikata o priznanju prevoda sicer ne izdaja islamska skupnost v Sloveniji, temveč se ta, tako Šteger, "običajno pridobiva od peščice arabskih institucij, pregledovanje prevodov pa se lahko zavleče tudi za več let". Dodatno oviro za pridobitev certifikata v konkretnem primeru predstavlja tudi manko kvalificiranih prevajalcev iz arabščine v slovenščino in obratno, kar lahko celoten proces včasih zaustavi tudi do tedaj, ko se tak izvedenec ne pojavi. "Zadaj ni neke velike mašinerije, ki prevod na hitro pregleda in mu da štampiljko. V javnosti se ustvarja nepravilno razumevanje tega procesa," je še dejal Šteger.

Prvi slovenski prevod zgolj koranskega besedila v prevodu Klemna Jelinčiča je leta 2003 sicer izdala založba Atilova knjiga iz Radencev. Jelinčič Korana ni prevajal iz izvirnika, temveč bosanskega prevoda, največji izziv pri prevajanju pa mu je predstavljal ritem. "Prevajalec mora ohranjati religiozno ritmiko, saj je tekst namenjen branju na glas," je povedal Jelinčič. Koran je po muslimanskem verovanju čista božja beseda in vrh božjega razkrivanja ljudem, ki ga sestavlja 114 sur oziroma poglavij s skupno 6236 verzi. Koran naj bi Alah razodel preroku Mohamedu, razodetja pa so se sprva širila ustno. Po Mohamedovi smrti so jih zbrali v knjigo, v danes veljavno obliko pa ga je uredil kalif Osman okoli leta 635 našega štetja. (STA, mm)