Kaj bo novega na nacionalki?

Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se bo predvidoma v petek znova lotil postopka imenovanja generalne direktorice RTVS Nataše Pirc Musar. Dan prej naj bi se namreč DZ seznanil z ugotovitvijo parlamentarne mandatno-volilna komisija, da Matjaž Sterže in Miha Klun ne izpolnjujeta pogojev za člana sveta in tako končal njun mandat. V sredo se je programski svet RTVS odločil za obnovo postopka imenovanja Pirc Musarjeve, saj se je izkazalo, da je bil Sterže leta 2010 na seznamu članov sveta stranke Zares, zakon o RTVS pa izrecno prepoveduje članstvo v programskem svetu osebam, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bili člani organov strank. VEČ>>

Mandatno-volilna komisija (MVK) pa v četrtek ni imela na mizi samo Steržetov, ampak tudi Klunov primer. Poleg članstva v SDS je za MVK pri Klunu sporno tudi dejstvo, da je član Državne volilne komisije in tako funkcionar, kar v skladu z zakonom o RTVS prav tako pomeni, da ne more biti član programskega sveta. Odločitev programskega sveta nacionalne RTV hiše o obnovitvi postopka imenovanja Pirc Musarjeve na mesto generalne direktorice se nanaša na glasovanje o kandidatih. Ali bo do vnovičnega glasovanja tudi prišlo, pa bo pokazala šele izredna seja sveta, ki naj bi bila v petek. V. d. predsednika sveta Mitja Štular jo bo sklical v torek.

Mandat zdajšnjemu generalnemu direktorju RTVS Marku Filliju se sicer izteče v nedeljo. Pirc Musarjevo je 29-članski programski svet za novo generalno direktorico zavoda s štiriletnim mandatom imenoval 7. aprila. Odločitev je padla v tretjem krogu glasovanja, ko je Pirc Musarjeva uspela dobiti zahtevano absolutno večino svetniških glasov, to je 15. Pirc Musarjeva je zaradi obnovitve postopka imenovanja napovedala upravni spor.

Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je na včerajšnji seji seznanil s poročilom o realizaciji programsko produkcijskega načrta v obdobju januar-marec 2014, prisluhnil pa je tudi poročilu varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Svet je imel na mizi tudi predlog sprememb statuta RTVS, ki pa so zgolj redakcijske narave.

Na Radiu Slovenija so po besedah njegovega direktorja Mihe Lamprehta v celoti uresničili programsko produkcijski načrt. Poudaril je, da svoje delo vseskozi gradijo na zaupanju in ne želijo govoriti enakega jezika kot komercialna konkurence. Dejal je, da se lahko pohvalijo z dvema najbolj poslušanima radijskima programoma v državi - Valom 202 in Prvim programom. Kot posebej veliko preizkušnjo za 300 zaposlenih na radiu je Lampreht izpostavil poročanje o uničujoči ledeni ujmi, ki je pred časom prizadela Slovenijo.

Tudi direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar se je pohvalil, da so programsko produkcijski načrt izvedli "v vseh pogledih". Kot je opozoril, so naredili tudi marsikaj, kar ni bilo v načrtu. Pri tem je enako kot Lampreht izpostavil spremljanje ledene ujme. Dejal je, da se je v tem primeru televizija izkazala kot izjemno odziven javni medij.

Generalni direktor RTVS Marko Filli, ki se mu v nedeljo izteče mandat, je ocenil, da jim je v zadnjih letih uspelo produkcijo in oddajanje programov dvigniti na evropsko kakovostno raven. Posebej je pohvalil izpeljavo projekta zimskih olimpijskih iger, ko je bila RTVS udeležena tudi v mednarodni produkciji, ter širitev vsebin na portalu MMC. V zvezi z aktualnim poslovanjem nacionalne RTV hiše pa je Filli pojasnil, da poslujejo pozitivno: "Dohodki so nad planom, izdatki pa pod planom".

Varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič je v predstavitvi poročila dejal, da je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta največ odzivov v februarju, in sicer 135. Po njegovih besedah je bilo največ pripomb in predlogov povezanih z informativnim, športnim in razvedrilnim programom. Med informativnimi oddajami je bila v središču pozornosti Tarča. Ambrožič je izrazil obžalovanje, da na RTVS ni enotnega stališča o vlogi in pomenu varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Kot je dejal, nekateri uredniki ne kažejo pripravljenosti, da bi se odzivali na pripombe in predloge, ampak zmotno pričakujejo, da bo to namesto njih naredil varuh.

Po Ambrožičevih besedah poslanstvo varuha ni v tem, da bi direktorje, urednike in novinarje nacionalne RTV hiše zagovarjal pred gledalci in poslušalci. Predlagal je, da bi odgovornost odzivanja na pripombe in predloge natančno uredil pravilnik o delovanju varuha, vključno s sankcijami v primeru kršenja odgovornosti. Programski svetniki so naložili vodstvu RTVS, naj do naslednje redne seje sveta pripravi "vsebinsko in tehnično rešitev za usklajeno komunikacijo" z gledalci in poslušalci ter uporabniki portala MMC. Pravna služba zavoda bo do naslednje seje pripravila tudi usklajen predlog pravilnika o delovanju varuha, pri tem pa upoštevala tudi predloge svetnikov.

Soglasja svetnikov je bil deležen predlog sprememb statuta RTVS. Nanaša se na redakcijsko uskladitev statuta z novelo zakona o RTVS, ki jo je državni zbor sprejel konec januarja. Statutarne spremembe sicer sprejema nadzorni svet zavoda po predhodnem soglasju programskega sveta. V komisijo za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah, je programski svet imenoval Rudija Vovka, Rudija Pavšiča, Borisa Cipota in Dragico Motik, v komisijo za izobraževalne ter otroške in mladinske programe Žigo Kušarja, v komisijo za tehnična vprašanja pa Slavka Kmetiča. (STA, mm)