Potopljeni svet: razmere ostajajo kritične

Razmere na poplavljenem severu Bosne in Hercegovine, predvsem na področju Bosanske posavine in Semberije, so tudi danes kritične, čeprav se narasle vode počasi umikajo v strugo reke Save. V celotni državi je danes v skladu z odločitvijo obeh entitet, Republike srbske in Federacije BiH, dan žalovanja. Vodja slovenskih enot civilne zaščite v Srbiji Domen Torkar je povedal, da slovenski pripadniki v Obrenovcu v tamkajšnji termoelektrarni Nikola Tesla prečrpavajo vodo, na območju občine Šid pa sodeluje enota za reševanje na vodi, ki evakuira ljudi na območjih, ki jim grozi nov poplavni val. VEČ>>

Vso noč so na prizadetih območjih potekala prizadevanja za utrditev nasipov, ki ščitijo kraje Orašje, Bjeljina in Brčko. Nasip pri Orašju naj bi bil zaščiten, pri Bjeljini še ne. Sava se sicer pri Orašju že razliva, civilna zaščita pa utrjuje nasip, ki naj bi preprečil razlivanje vode proti središču mesta. Voda je že v ponedeljek poplavila celotno področje Bosanskega Šamca in Domaljevca, pod vodo je tudi tretjina občine Odžak, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Vodostaji rek sicer še naprej upadajo, problem pa ostaja voda, ki je poplavila območja in se le počasi umika. V celotni Bosni in Hercegovini danes žalujejo za žrtvami katastrofalnih poplav. V Republiki srbski je po doslej potrjenih podatkih umrlo 17 ljudi, v Federaciji BiH naj bi bilo žrtev sedem.

Glede na podatke, ki jih je v ponedeljek predstavil zunanji minister Zlatko Lagumdžija, so večdnevne poplave ogrozile najmanj milijon ljudi v državi, uničenih ali hudo poškodovanih je približno 100.000 stanovanjskih objektov ter 230 šol in zdravstvenih ustanov. Ocene o materialni škodi je pričakovati v dveh do treh tednih. Zaradi stoječe vode na poplavljenih območjih se zaostrujejo ekološki in zdravstveni parametri, saj je zaradi kontaminacije vode in hrane zvišano tveganje nalezljivih bolezni. Zdravstvene oblasti v BiH so danes posvarile, da prebivalcem poplavljenih območij grozijo vranični prisad, virus Zahodnega Nila in številne druge okužbe, poroča tiskovna agencija Federacije BiH Fena.

Oblasti v BiH pa se ukvarjajo tudi s pogostimi podražitvami in krajami, ki so se pojavile ob poplavah. Oblasti obeh entitet so tako danes prepovedale podražitve osnovnih živil, pa tudi sredstev za čiščenje, po katerih se je zelo povečalo povpraševanje. Državljane so pozvali, naj vsako podražitev prijavijo pristojnim oblastem. Pogoste so tudi kraje iz poplavljenih hiš in javne infrastrukture, med drugim na poškodovanih železniških progah, ki jih zaradi kraj materiala ne morejo usposobiti za promet. Policija opozarja tudi na prevarante, ki se predstavljajo kot humanitarni delavci in po hišah zbirajo denar. Ob ostalih težavah pa so v BiH izbruhnili še politični obračunu, poroča Hina. Tako je vlada Republike srbske v ponedeljek zvečer imenovala posebnega odposlanca za Doboj in tako praktično onesposobila oblasti v občini.

Način pošiljanja oziroma oproščanja pošiljk človekoljubne pomoči Bosni in Hercegovini se je spremenil, so danes sporočili iz slovenske carinske uprave. Uprava za neposredno obdavčenje BiH jih je namreč v ponedeljek obvestila, da bodo pošiljke humanitarne pomoči odslej podvržene rednim carinskim postopkom in inšpekcijskim kontrolam. Za humanitarne pošiljke je tako treba vložiti deklaracijo prek špediterja. Prav tako bodo opravljene inšpekcijske kontrole, če bo v pošiljki hrana (tržna in veterinarska kontrola za živila živalskega izvora), zdravila in sredstva za dezinfekcijo (zdravstvena inšpekcija).

V Carinski upravi RS zato predlagajo, da se vse pošiljke usmerijo na mejne prehode, kjer so terminal za carinjenje in inšpekcijske službe. To so mejni prehodi Izačić, Gradiška, Brod, Orašje, Zvornik in Aerodrom Sarajevo. Prejemnik blaga mora biti obvezno humanitarna organizacija v BiH ali drug javni organ, kot so na primer občina, šola in kanton.

Osnova za carinjenje ostaja seznam blaga, na katerem je naveden prejemnik, in izjava pošiljatelja, da gre za brezplačno humanitarno pomoč za žrtve poplav. Najave pošiljk ministrstvu za varnost BiH več niso potrebne. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti tudi na Upravo za neposredno obdavčenje BiH na spletnem naslovu, so še sporočili iz slovenske carinske uprave. Humanitarno društvo Adra je pred tem danes opozorilo, da meje BiH s humanitarno pomočjo za prizadete v poplavah ni več mogoče prečkati brez carinjenja, saj so jim tovornjak in kombi s približno 10 tonami pomoči danes na meji ustavili.

Srbska carinska uprava pa je v današnjem pozivu posameznikom in organizacijam po vsej Evropi, ki pošiljajo pomoč prizadetim v poplavah v Srbiji, opozorila na nujnost nadzora blaga na meji s Srbijo, ker bi nenadzorovan prehod človekoljubne pomoči lahko povzročil dodatne probleme, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Pozivajo jih k pozornosti glede vrste pomoči, ki jo pošiljajo, kot tudi na način. Hrana, pa tudi določena zdravila in medicinska sredstva lahko namreč izgubijo svoje lastnosti, če niso transportirana na ustrezen način. V Beogradu zato priporočajo, da pošiljatelji v svojih državah pred pošiljanjem pomoči stopijo v stik s konzularno-diplomatskimi predstavništvi Srbije.

Poudarjajo še, da je ob vseh možnih olajšavah v carinskem postopku občutljivo blago na meji treba pregledati, še posebej tisto, ki mora biti podvrženo fitosanitarni in veterinarski kontroli, da ne bi povzročili škode prebivalstvu. S ciljem hitrejšega postopka na meji zato pozivajo pošiljatelje, da humanitarni pomoči priložijo natančno specifikacijo blaga, tako da bi lahko izvedejo morebitno zdravstveno kontrolo. Obvezni so tudi podatki o prejemniku pomoči. Poudarili so še, da so carinski in drugi postopki nujni tudi zato, da bi se izognili zlorabam, saj prihaja tudi do poskusov služenja s katastrofo, ki je prizadela državo. V tem smislu je potreben vsaj minimalen nadzor uvoza humanitarne pomoči.

Na spletni strani srbske carinske uprave je seznam mejnih prehodov, na katerih so stalne fitosanitarne in veterinarske inšpekcijske službe in preko katerih najbolje dostavljati humanitarno pomoč v hrani rastlinskega in živalskega izvora, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Voda v termoelektrarni v Obrenovcu je medtem zalila kletne prostore, grozilo pa je tudi, da bo poplavilo generatorje, s čimer bi nastala velika škoda. V elektrarni deluje enota civilne zaščite za prečrpavanje vode, ki z dvema črpalkama odstranjuje vodo, tako da ta zdaj ne ogroža elektrarne. V sredo pa naj bi nova enota, ki bo zamenjala obstoječo, prinesla s sabo še tretjo črpalko, je pojasnil Domen Torkar. Enota za reševanje na vodi pa deluje v občini Šid v Sremu, kjer pomaga pri evakuaciji prebivalcev. Po besedah Torkarja na območju pričakujejo nov poplavni val, zato se nanj pripravljajo z utrjevanjem nasipov in evakuacijo ljudi. Kot je še pojasnil, je trenutno najbolj kritično v kraju Morović.

V Srbiji je po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje 16 reševalcev z dvema zmogljivima črpalkama v enoti za prečrpavanje vode in 26 reševalcev s štirimi čolni v enoti za reševanje iz vode. V Srbiji je tudi helikopter Slovenske vojske (SV), s katerim so v ponedeljek z območja Obrenovca evakuirali 14 ljudi, je SV sporočila na družbenem omrežju Twitter.

Srbska vlada je zaradi katastrofalnih poplav, ki so prizadele državo, danes razglasila tridnevno žalovanje, ki bo potekalo od srede do petka, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbski premier Aleksandar Vučić je na seji vlade o poplavah poudaril, da je katastrofa v Srbiji desetkrat hujša kot drugje v regiji, ob tem pa izrazil upanje, da se to ne bo odrazilo v število žrtev. Po zadnjih podatkih je v poplavah v Srbiji umrlo 21 ljudi. Vučić je povedal, da so v Obrenovcu, ki ga je povodenj najhuje prizadela, našli 14 žrtev poplav.

V Srbiji sicer krožijo govorice, da je vodna ujma zahtevala precej več življenj, kot kaže uradna statistika. Vučić je zato na seji vlade pozval ministre, naj se ne odzivajo na zlonamerne govorice in opazke o številu žrtev, obsegu škode in ukrepanju ob poplavah. Vučić je tudi izrazil pričakovanje, da bo morda v petek moč odpraviti izredne razmere, ki so jih uvedli prejšnji četrtek. Srbsko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da so v Srbiji s poplavljenih območij doslej evakuirali 30.873 ljudi, od tega več kot 13.600 iz Obrenovca. Razmere so trenutno najtežje v Obrenovcu, Krupnju, Sremski Rači in Jameni. V Obrenovcu še poteka popolna evakuacija, ki so jo začeli v ponedeljek.

Srbija bo zaradi velikega obsega škode ob poplavah zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Kot je danes pojasnil Vučić, bo Srbija za sredstva iz tega sklada zaprosila sama neodvisno od Hrvaške in BiH. Za pomoč iz drugih virov v okviru EU pa bo Beograd zaprosil skupaj z Zagrebom in Sarajevom, je dodal srbski premier. O pomoči EU se bo Vučić pogovarjal tudi s pristojno evropsko komisarko Kristalino Georgievo, ki bo danes na obisku v Beogradu.

Po ocenah srbske vlade so poplave samo na državni infrastrukturi povzročile škodo v višini 0,64 BDP države. V kmetijstvu naj bi škoda presegala 500 milijonov evrov. Vučić je danes pozval prizadete občine, naj pri ocenjevanju škode "nikakor ne poskušajo prevarati lastne države" in prikazujejo večje škode, kot je dejansko nastala.

***

Če bi prizadetim v poplavah želeli s prostovoljnimi finančnimi prispevki pomagati, lahko vaš prispevek nakažete na TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, ki je odprt pri SKB banki.

SI56 0310-0111-1122-296, SWIFT: SKBASI2X

Koda namena CHAR

Sklic za RK Bosna: 00 937057

Sklic za RK Srbija: 00 937058

Mogoče je donirati tudi s SMS donacijo s ključno besedo POPLAVE za donacijo 1 evro in POPLAVE5 za donacijo 5 evrov. Akcijo omogočajo Telekom Slovenije, Debitel, Izimobil, Simobil in Tušmobil.

(STA, mm)