Komentar / Lustratio iudiciaria*
Diskreditacija pravosodja poteka izključno z namenom, da bi povzročila pomisleke o že pravnomočni obsodilni sodbi zoper bivšega predsednika vlade in bi se mu omogočila rehabilitacija
Tradicionalno nezaupanje v sodstvo: Protest pred ljubljansko sodno palačo ob javnem soočenju mnenj v zadevi Patria na Višjem sodišču 19. marca 2014
© Uroš Abram
Lustracija (lat. lustratio) je pojem, s katerim so v antiki označevali proces moralnega očiščenja, po padcu berlinskega zidu in kolapsu vzhodnoevropskih komunističnih režimov pa se je uveljavila kot pojem očiščenja teh družb od vseh tistih, ki so bodisi neposredno bodisi posredno, z ideološko podporo, sodelovali v množičnih kršitvah človekovih pravic. Nekatere vzhodnoevropske postkomunistične države so po letu 1991 s sprejemom lustracijskih zakonov lustracijo tudi dejansko izvedle. V Sloveniji takšnega zakona nismo sprejeli. Eni bodo rekli, da zato, ker kršitev človekovih pravic v slovenski totalitarni različici ni bila takšne intenzitete in obsega, da bi lustracijo opravičevala, drugi, da zato, ker se je preveč nekdanjih partijskih funkcionarjev in tudi ideoloških podpornikov režima preobleklo v demokratične barve in obdržalo vzvode oblasti v svojih rokah, tretji pa, da zaradi obojega. Več >>