Klimatske spremembe grozijo mestom

V ponedeljek je New York Times poročal o dveh najnovejših študijah klimatskih sprememb, ki sta prišli do enakih zaskrbljujočih sklepov, da bi lahko toplogredni plini destabilizirali druge dele Antarktike kot tudi zmrznjeno skorjo zemlje v Grenlandiji, s tem pa bi povzročili dvig vodne gladine, ki bo dovolj velik, da bo potrebno zapustiti številna obmorska mesta. Čeprav bo do pravega eksodusa iz teh mest prišlo šele čez leta, pa so študije neomajne pri sklepu, da so ti procesi že nepovratni in da se bodo generacije, ki prihajajo za nami zagotovo ukvarjale s problemi, ki smo jih ustvarili doslej. VEČ>>

Glede na to, da je bila voda zadnjič tako visoko, kot naj bi se dvignila v bližnji prihodnosti pred davnimi 130.000 leti (in tedaj zaradi malce spremenjene orbite Zemlje), mnogi znanstveniki sedanje spremembe ocenjujejo kot dramatične, saj niso pričakovali topljenja ledu na Antarktiki že v nekaj desetletjih, pač pa šele v nekaj stoletjih. »Četudi bi imeli na razpolago novo tehnologijo, ki je danes še ne moremo napovedati, bi kljub temu imeli na razpolago le nekaj možnosti in bi se morali umakniti iz obalnih področij ne samo v ZDA, pač pa v celotnem svetu, ali pa bi morali zgraditi obrambne zidove, v primerjavi s katerimi bodo projekti, ki se danes gradijo v na primer Nizozemski, izgledali kot otroška igra,« pojasnjuje Robert Hartwig, predsednik Inštituta za varovanje informacij .

Nizozemska vlada je na primer do leta 2100 predvidela milijardo dolarjev vsako leto za okrepitev obrambnih zidov in zapornic po vsej državi. Zaradi svoje lege, ki je tudi nižja od morske gladine, je Nizozemska ena od bolj ogroženih držav in je zato pripravila dolgoročno strategijo preživetja. V številnih drugih državah in celo v ZDA, kjer še vedno obstaja tabor dvomljivcev v posledice klimatskih sprememb, se kaj takšnega še ni zgodilo. Vendar že prve ocene kažejo, da bi samo obramba mest kot je Miami, pred naraščajočo vodo lahko ameriške davkoplačevalce stala na milijarde dolarjev. Lokalne oblasti bodo zagotovo zaprosile za pomoč zvezno vlado, to pa bi lahko bila prava nočna mora, saj bi lahko državljani v drugih mestih v notranjosti ugovarjali obrambi obalnih mest s trditvijo, da jih nima smisla braniti, če ta mesta več niso prilagojena svojemu novemu naravnemu okolju.

Določena mesta bodo zato ljudje morali zapustiti, nekatera pa bodo postala otoki. Poleg dviga morja pa grozijo še nove nevarnosti, predvsem številne nevihte, vdor slane vode pa bi lahko uničil zaloge pitne vode, predvsem v okolici Missisipija. Suše bodo v jugovzhodu ZDA postale nekaj povsem običajnega. Profesor Colin Green, strokovnjak za ekonomijo vode na Univerzi Middlesex, svojim študentom glede prihodnosti ljudi v ZDA napoveduje, da se ne bodo mogli upokojiti vse do 75. leta, da bodo morali postati vegeterijanci, kajti ne bo več dovolj vode za proizvodnjo mesa, ter da bodo s seboj v samopostrežnice morali nositi vzorce urina, s tem pa bodo lahko kupili hrano z enako vsebnostjo fosforja, kot jo je pokazal test sestave njihovega urina.

Posledic današnjih napak preprosto ne bo mogoče popraviti, ne glede na to, koliko denarja bi bile države pripravljene investirati v popravljanje škode. Omejeni bomo le na omejevanje škode. Sicer pa prav to na svoji koži že zelo konkretno občutijo prebivalci različnih delov sveta. Dokaz za to so nedavne hude poplave v neposredni bližini Slovenije in na področju Srbije, BiH in Hrvaške, na drugem koncu sveta, v Teksasu, pa se medtem ubadajo s povsem drugačnimi težavami. Zaradi že tri leta neprestano trajajoče suše so v mestu Wichita Falls prisiljeni polovico svoje pitne vode pridobiti iz odpadnih voda – večinoma iz kanalizacije. S tem seveda ni nič narobe. »Vzamete lahko katerokoli vodo in jo spremenite v pitno vodo. Danes imamo tehnologijo, ki lahko iz vode odstrani prav vse,« opozarja Joseph Cotruvo, washingtonski strokovnjak za vodo.

Vendar pa je prav zato v mestu prepovedano zalivati travo in vrtove, avtopralnice so en dan v tednu zaprte in ljudje, ki izpraznijo bazene zaradi vzdrževanja, jih ne smejo znova napolniti. Prebivalci so porabo vode zmanjšali za več kot tretjino, vendar je še vedno primanjkuje, vse dosedanje zaloge pitne vode pa bodo pošle v dveh letih. Prav zato je bilo mesto prisiljeno zgraditi 8 kilometrov dolg cevovod, s katerim odpadno vodo pošilja v čistilno napravo, kjer je prečiščena do te mere, da je znova primerna za pitje. Polovico tega, kar prebivalci pošljejo po straniščnih školjkah v kanalizacijo, se zaradi klimatskih sprememb že vrne v obliki prečiščene vode, ki teče skozi pipe. To je samo eden od znanilcev neprijetnih sprememb, ki nas čakajo po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer ista usoda čaka slovenska obmorska mesta.