Klavrna stabilizacija Afganistana

Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da nameravajo ZDA po letu 2014 v Afganistanu obdržati 9800 vojakov. Obama se je za to številko odločil med nedeljskim obiskom vojakov v letalskem oporišču Bagram v Afganistanu. Obama je v govoru pred Belo hišo dejal, da je letošnje leto prelomno za Afganistan, saj se bodo ameriške vojaške operacije v tej državi končale. "Najdaljšo vojno bomo pripeljali do odgovornega konca," je dejal. Obenem je napovedal, da si želi po letošnjem letu v Afganistanu ohraniti še 9800 vojakov, do konca leta 2015 se bo ta številka zmanjšala na največ 5000 vojakov, do konca leta 2016 pa bodo tam le še vojaki, ki bodo skrbeli za varnost ameriškega veleposlaništva, in nekaj vojakov za nadaljevanje varnostnega sodelovanja. VEČ>>

A vse bo odvisno od tega, če bo naslednik afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, ki bo znan po junijskem drugem krogu predsedniških volitev, podpisal sporazum o statusu sil. ZDA želijo imuniteto svojih vojakov pred afganistanskim pravosodjem. Karzaj se je sicer pogajal o sporazumu, vendar ga noče podpisati. To bo tako storil zmagovalec tekme med nekdanjim zunanjim ministrom Abdulahom Abdulahom in nekdanjim finančnim ministrom Ašrafom Ghanijem. ZDA imajo trenutno v Afganistanu še 32.000 vojakov. "Želimo ohraniti pridobitve, ki ste jih pomagali osvojiti. Zagotovili bomo, da Afganistan ne bo več nikoli prostor, s katerega se bodo izvajali napadi na ZDA," je dejal Obama že v nedeljo v Bagramu.

Predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je Obamovo odločitev pozdravil, saj je bila sprejeta po nasvetu vojaških poveljnikov na terenu. Njegov republikanski kolega iz Južne Karoline senator Lindsey Graham pa je sporočil, da Obama tvega ponovitev napake iz Iraka, od koder je umaknil vse enote, država pa je nato padla v spiralo nasilja.

Ameriški predsednik se je v nedeljo nenapovedano odpravil na svoj prvi obisk Afganistana, odkar je leta 2012 osvojil drugi predsedniški mandat, sicer pa na skupno četrti obisk. Kot je to že v navadi od leta 2001, ameriški predsedniki vojna območja obiskujejo na skrivaj. Dopisniki Bele hiše, ki so jih vzeli s seboj na letalo Air Force One, so obljubili, da bodo molčali, dokler predsednik ne pristane v Bagramu. Obama je vzel s seboj country pevca Brada Paisleyja, ki je vojakom zaigral in zapel po domače, predsednik pa je imel obvezni govor.

ZDA so z Afganistanom sklenile dogovor o statusu sil po letu 2014, ko nameravajo Američani tam ohraniti nekaj tisoč vojakov za urjenje Afganistancev in protiteroristične operacije. Vendar pa predsednik Afganistana Hamid Karzaj sporazuma ni hotel podpisati. To dejanje je prepustil svojemu nasledniku, ki bo znan junija po drugem krogu predsedniških volitev, v katerega sta se uvrstila nekdanji zunanji minister Abdulah Abdulah in nekdanji finančni minister Ašraf Ghani Ahmadzaj. Oba sta podpis sporazuma napovedala vnaprej.

V 13 letih, odkar so ZDA napadle Afganistan, kjer so talibani skrivali vodstvo teroristične mreže Al Kajda, je tam umrlo 2181 ameriških vojakov, več tisoč pa jih je bilo ranjenih. Ti se vračajo v domovino, kjer jih čakajo nemogoče razmere v sistemu veteranskih bolnišnic z dolgimi čakalnimi dobami na zdravljenje. Obamo doma kritizirajo, da ni izpolnil obljube o izboljšanju razmer za veterane, vendar pa velik del odgovornosti nosi tudi kongres, ki je sicer najbolj ogorčen, ker ne zagotavlja zadostnih sredstev za uspešno kosanje z velikim številom vračajočih se ranjenih veteranov po vojnah v Iraku in sedaj v Afganistanu. (STA, mm)