Presoja ustavnosti

Pobudniki za presojo ustavnosti Odloka o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev smo od ustavnega sodišča pričakovali, da opravi test sorazmernosti, s katerim bi pretehtal, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov, ne glede na ustavno določene roke, ne pomeni tako nesorazmernega posega v volilno pravico, da pomeni že njeno omejevanje. Več>>

Ustavno sodišče tega testa sorazmernosti ni opravilo, saj je presodilo, da mu določba 81. člena ustave te presoje ne dopušča, ker izrecno, jasno in nedvoumno določa, da se mora novi državni zbor izvoliti najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, in naj ne bi dopuščala kakršnihkoli drugačnih razlagalnih možnosti. Takšna obrazložitev ustavnega sodišča pobudnikom ne daje odgovora v celoti, saj so s pobudo izpodbijali ne zgolj določitev datuma volitev, pač pa tudi sam datum razpusta državnega zbora, s katerim navedeni dvomesečni rok začne teči. To je ustavno sodišče v obrazložitvi spregledalo oziroma – če upoštevamo obrazložitev zavrženja pobude Andreja Magajne in Vilija Kovačiča – menilo, da sam akt razpustitve državnega zbora nima neposrednih pravnih učinkov na druge organe ali posameznike in da zato po svoji naravi ni predpis, ustavno sodišče pa ni pristojno za presojo ustavnosti akta, ki ni predpis. Kako je ustavno sodišče prišlo do sklepa, da akt o razpustitvi državnega zbora nima pravnih učinkov navzven, ko pa je ravno ta akt sprožil tek dvomesečnega roka za izvedbo volitev, ki je konkretne volitve pripeljal v čas poletnih počitnic in dopustov, ni natančneje obrazloženo in tudi za pobudnike ostaja uganka.