Ruska podjetja zamenjujejo dolarje

Sankcije proti Rusiji zaradi razmer v Ukrajini so povzročile krepitev evrazijske osi, ki vse pogosteje zavrača poslovanje v dolarjih in jih nadomešča z drugimi valutami

Da gre za novi trend, dokazuje pisanje Financial Timesa o tem, da vse več ruskih podjetij zavrača poslovanje v dolarjih ter spreminja svoje poslovanje v pogodbe s kitajskim juanom ali drugimi azijskimi valutami, predvsem zaradi nevarnosti ameriških sankcij in omejenega dostopa do ameriškega trga. Po trditvah Pavla Teplukhina, direktorja Deutsche Bank v Rusiji, je bilo v zadnjih tednih veliko zanimanja za uporabo juana in drugih azijskih valut in odpiranja računov v azijskih državah. Andrej Kostin, direktor državne ruske banke VTB je dejal, da je bilo širjenje poslovanja na uporabo nedolarskih valut ena od najpomembnejših nalog banke. »Glede na obseg naše bilateralne trgovine s Kitajsko, je razvijanje našega poslovanja tako, da uporaba rublja in juana predstavlja prioriteto v naših načrtih in zato na tem tudi delamo,« je dejal Kostin na srečanju s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. VEČ>>

Drugi direktorji bank v Rusiji so na podoben način zatrjevali, da s takšno spremembo ni nič narobe in da velika izpostavljenost Rusije do dolarja rusko gospodarstvo izpostavlja nevarnostim v času kriz ter da je to mogoče preprečiti z uporabo drugih tujih valut. V enem od ruskih podjetij, ki izvaža 70 odstotkov svojega blaga za dolarje, so na primer že spremenili pogodbe tako, da so napisane v kitajskih juanih in hongkonških dolarjih. Vse to kaže, da sankcije, uvedene proti Rusiji, kljub temu da so še vedno relativno blage, že povzročajo spremembe v poslovanju in usmerjanje Rusije proti vzhodu, kar dolgoročno seveda ni dobro niti za Evropo.

Ob tem pa je to samo začetek sprememb, saj je večina članic G-20 že precej jeznih, ker ZDA še vedno niso pristopile k spreminjanju svojih glasovalnih pravic v IMF-u, zmanjšanju svojega vložka in pravic in povečanju vložka in pravic drugih držav (držav BRICS-a in drugih), tako kot je to bilo že dogovorjeno. Države BRICS-a zato razmišljajo tudi o ustanovitvi svoje mednarodne in razvojne banke, ki bi imela podobno vlogo kot IMF, ki bi na ta način lahko izgubil velik del svoje finančne moči.

Medtem pa se svetovno gospodarstvo krepi veliko bolj počasi, kot je bilo napovedano. Svetovna banka je pravkar zmanjšala svoje napovedi o rasti za to leto in pri tem citirala hudo zimo v ZDA ter politično krizo v Ukrajini. V svoji zadnji napovedi predvideva, da bo svetovno gospodarstvo letos raslo po 2,8 odstotni stopnji, kar je več kot 2,4 odstotka leta 2013, vendar še vedno manj od januarskih napovedi o 3,2 odstotni rasti. Rast ameriškega gospodarstva se je namreč od januarja do marca zaradi hude zime zmanjšala za en odstotek, politična kriza pa je upočasnila rast v vzhodni Evropi in centralni Aziji. Osemnajst članic evro skupine naj bi imelo v povprečju rast v višini 1,1, odstotka, ZDA pa 2,1 odstotka, kar je več kot 1,9 odstotka leta 2013.

Kitajska rast bo počasnejša, od 7,7 odstotka lani na 7,6 odstotka letos in 7,5 odstotka leta 2015 ter 7,4 odstotka leta 2016. Centralne banke naj bi podpirale rast s svojimi ukrepi, ECB pa je od prejšnjega tedna pričela celo z eksperimentom, saj je uvedla negativne obresti za tiste banke, ki sredstev ECB ne bodo posojale naprej. Vse pa je strah trenutka, ko bodo centralne banke pričele dvigovati obrestne mere, saj bi prehiter prehod lahko povzročil nove težave. Svetovna banka kot resne zunanjepolitične ovire na poti k okrevanju gospodarstev navaja tudi politično nestabilnost v Siriji in Bližnjem vzhodu, Tajski, Ukrajini ter počasnejšo rast kitajskega gospodarstva.