Internet / Čiščenje preteklosti
Pravica do pozabe – med cenzuro in ščitenjem zasebnosti
»Če je nekdo v mladosti mačkam sekal glave ali bil skinhead, čez dvajset let pa se je zresnil, so sledi na internetu ostale… Ali je prav, da za vedno?« Komentar informacijske pooblaščenke Nataša Pirc Musar o pravici do pozabe iz jeseni 2012
© Tomaž Lavrič
Leta 2009 se je Španec Mario Costeja González odločil, da se bo »pogooglal« in preveril, kakšno sliko o njem nariše hegemon med internetnimi iskalniki. Svoje ime je vnesel v iskalnik in kliknil »išči«. In ugotovil je, da je njegov internetni ugled zaznamovan z informacijami o tem, da so mu leta 1998 zaradi neporavnanih dolgov do države zasegli hišo in jo ponudili na dražbi. Med prvimi zadetki, ki jih je ponudil Google, je bilo namreč mogoče najti povezavi na dve strani iz časnika Vanguardia, ki obveščata o dražbi in omenjata njegovo ime.