Prižgali svečo - in premestili Janšo

Predsednika SDS Janeza Janšo so včeraj že premestili na odprti oddelek zapora Dob, ki se nahaja v Puščavi, so potrdili za Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Na odprtem oddelku bo Janša pri sebi lahko imel mobilni telefon in računalnik s povezavo z internetom. Kljub premestitvi na odprt oddelek pa Janša ne bo smel zapuščati zapora, poroča spletni Večer. Zapor bo lahko zapustil po dvajsetih odstotkih prestane kazni. Takrat bo dobil prvi izhod, ki bo trajal pet ur v bližini zapora. Nato se bodo te ugodnosti stopnjevale, poroča Večer. VEČ>>

Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria vložil Janez Janša, bo v torek dodeljena drugemu sodniku kazenskega oddelka, so sporočili z vrhovnega sodišča. Naknadno ugotovljene okoliščine namreč nakazujejo možnost daljše odsotnosti sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena, so pojasnili. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša se je zato v skladu s pravili sodnega reda odločil za predodelitev.

Janševemu zagovorniku Franciju Matozu je žal, da se to ni zgodilo že pred tem, ko je Janša začel prestajati zaporno kazen. Matoz se je na odločitev vrhovnega sodišča za predodelitev spisa odzval na današnji novinarski konferenci Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbor 2014, čeprav s tem, kot je pojasnil, uradno še ni bil seznanjen. Če bo predsednik vrhovnega sodišča spis predodelil, pa je po besedah Matoza ravnal v skladu s tem, kar so zahtevali že od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti oz. od tedaj, ko je ta prispela na vrhovno sodišče.

"Če bo senat, v kar ne dvomim glede na jasne kršitve v postopku, takoj prekinil izvršitev kazni, bom Maslešo vprašal, če je zaradi njegovega formalizma Janša prebil nekaj časa v zaporu," je dejal Matoz. Če bo Masleša ravnal tako, kot je dolžan ravnati in se bo senat hitro sestal, je Matoz prepričan, da bo prekinil izvršitev sodbe. Matoz je sicer spomnil tudi na dopise vrhovnemu sodišču v zvezi s prekinitvijo izvrševanja sodbe Janši, še preden bi vrhovno sodišče vsebinsko odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Povzel je tudi mnenja vodje kazenskega oddelka.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti prejelo prejšnjo sredo tik pred zaključkom delovnega dne. Skladno s sodnim redom in letnim razporedom dela je bila zadeva sodniku poročevalcu dodeljena naslednji dan. V četrtek sta dve sodnici kazenskega oddelka, vključno s sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena kot poročevalki, podali predlog za izločitev, a je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša obe zahtevi zavrnil, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Vodja kazenskega oddelka je nato predsednika vrhovnega sodišča obvestil, da ima sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, vnaprej prijavljeno odsotnost in je predlagal predodelitev zadeve. Tudi temu predlogu Masleša takrat ni ugodil. Takrat so napovedali, da postopek v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti kljub odsotnosti zakonito določene sodnice ta teden ne bo zastal, ampak bodo zahtevo posredovali vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor.

Do nadaljnjega kakršnekoli odločitve poročevalca oziroma kasneje senata, kot tudi nadaljnje časovne dinamike, na vrhovnem sodišču ne morejo vnaprej predvidevati oziroma prejudicirati, so še v petek zapisali na vrhovnem sodišču. Povprečno trajanje reševanja zahtev za varstvo zakonitosti pred kazenskim oddelkom vrhovnega sodišča je sicer v 2013 znašalo 4,3 meseca.

Matoz je na novinarski konferenci pojasnil, da je predsedniku vrhovnega sodišča zjutraj poslal dopis, v katerem je od njega zahteval, da takoj zagotovi zakonito delo. Po vpogledu v dopise vodje kazenskega oddelka Masleši pa je slednjemu Matoz popoldne poslal še en dopis. Med drugim je navedel, da Masleša v tej zadevi očitno ravna izven ustaljene prakse vrhovnega sodišča in za svoje odločitve navaja "nesprejemljive pravne argumente". Zapisal je še, da ne more verjeti, da se kot predsednik vrhovnega sodišča v tej kazenski zadevi zateka k formalističnim argumentom, s katerimi "očitno želi preprečiti, da bi senat vrhovnega sodišča nemudoma odločil o začasni prekinitvi izvršitve pravnomočne sodne odločbe".

Na novinarski konferenci Odbora 2014 so prižgali tudi svečo. Kot je pojasnil predsednik odbora Damir Črnčec, je to luč upanja, svobode in pravice. Teolog Ivan Štuhec je ocenil, da bomo pravno državo rešili takrat, ko se bo sodna veja oblasti držala načel, s katerimi bo dokazala, da ne vstopa v zakonodajno ali izvršno vejo oblasti. Dejstvo, da je stroka v primeru Janše večinsko opozorila na izjemno šibke točke procesa patria, bi moralo v javnosti prebuditi vprašanje, komu bolj verjamemo: stroki ali tistemu delu stroke, ki se je "očitno pustil zmanipulirati, da deluje v interesu določenih političnih ciljev", je dejal Štuhec. Štuhec je sicer med drugim pojasnil, da govori v osebnem imenu in to niso uradna stališča slovenskega cerkvenega vrha. (STA, mm)