SoldatenKaffee znova odprt
V indonezijskem Bandungu na Javi je ponovno odprl vrata kontroverzni SoldatenKaffee oziroma vojaška kavarna z nacističnimi simboli in slikami

Večina prebivalcev Indonezije sicer o nacizmu ne ve prav veliko, v državi pa tudi ne živi veliko pripadnikov židovske skupnosti.
© Arhiv Mladine
Kavarna je bila prvič odprta že pred tremi leti, pred letom dni pa jo je moral lastnik zapreti zaradi velikega števila nacističnih simbolov in različnih artefaktov iz časov Nemčije v drugi svetovni vojni. Ime je kavarna dobila po popularni kavarni iz okupiranega Pariza v času druge svetovne vojne. Lastnik Henry Mulyana se je prav zaradi svoje kavarne znašel v središču pozornosti lokalnega in tudi mednarodnega tiska. Center Simona Wiesenthala z Dunaja je kmalu po objavi člankov o tej kavarni izrazil svoje ogorčenje nad delovanjem lokala in v imenu 400.000 preživelih žrtev holokavsta protestiral zaradi poveličevanja vojnih zločincev. VEČ>>
Tudi rabin Abraham Cooper iz Los Angelesa, ki vodi tudi židovsko človekoljubno organizacijo, je indonezijskim predstavnikom izrazil svoje nestrinjanje z opremo in imenom lokala. Po odločitvi lokalnih oblasti, da mu razveljavijo dovoljenje za obratovanje, je lastnik lokala sporočil, da bo nekoliko razširil opremo in vizualno ponudbo svoje kavarne, tako da bo vključevala tudi simbole, predmete in slike vojakov drugih narodov in njihovih voditeljev, ne samo nemških. To je tudi storil in sedaj so na stenah kavarne vidne tudi slike francoskih, britanskih, ameriških in nizozemskih enot. Na steni ne visi več samo slika Hitlerja, pač pa tudi Stalina, Winstona Churchilla in številnih drugih voditeljev.
Kljub temu pa se zdi, da predmeti iz tretjega rajha še vedno prevladujejo. Veliko je simbolov in oznak NSDAP, SS in Gestapa, obešenih med različne predmete iz vojaške zgodovine tretjega rajha. Tu je tudi orožje in oprema z oznakami Waffen SS, zastave s svastikami, vojaški bajoneti, čutare, plinske maske, daljnogledi in razni drugi predmeti, ki spominjajo na združevanje Evrope pod nemškim vodstvom. »Že od začetka delovanja sem govoril, da SoldatenKaffee ni nacistična kavarna. Tema kavarne je druga svetovna vojna. Imamo veliko obiskovalcev iz Evrope in nimajo težav s temo druge svetovne vojne, saj jo lahko tukaj vidijo iz zgodovinske perspektive,« je dejal Mulyana.
Večina prebivalcev Indonezije sicer o nacizmu ne ve prav veliko, v državi pa tudi ne živi veliko pripadnikov židovske skupnosti. Zgodovinar Asvi Warman Adam iz indonezijskega inštituta za znanost je opozoril na slab izobraževalni sistem, v katerem se učenci zelo malo učijo o nacizmu in holokavstu. Tudi Hitlerjeva knjiga Mein Kampf, ki je prepovedana v številnih državah sveta, se v Indoneziji prodaja brez težav. Kavarna, ki je opremljena v nacističnem stilu, zato v domačem okolju v začetku ni vzbudila posebnega zanimanja, v zadnjem času pa je zaradi nekaterih turistov, ki so bili nad opremo lokala zgroženi, vendarle sprožila vrsto javnih polemik.
V Indoneziji živi sicer več kot 90 odstotkov muslimanov, židovska skupnost pa je zelo majhna in šteje samo okoli 20 ljudi. Do protestov je prišlo šele, ko je članek o tej kavarni objavil časnik Jakarta Globe, ki izhaja v angleščini. »Ne idealiziram Hitlerja, rad imam samo vojaško opremo,« je dejal Mulyana, ki je sicer kristjan in rad strelja z zračnimi puškami. Številne predmete je kupil preko spleta, pri tem pa so bili »tisti s svastikami dražji«, je že ob lanskih težavah s kavarno pojasnjeval podjetni lastnik.