Kritika / Kako izuriti svojega zmaja 2

zadržan +

V zmajevem gnezdu.

Mali Bush je rad rekel, da lahko ljudje in ribe živijo v sožitju. Toda očitno ni videl Spielbergovega Žrela, v katerem ljudje in zelo velika riba niso živeli v sožitju. V Spielbergovem Jurskem parku je bila ta riba, s katero je nemogoče živeti v sožitju, tako velika, da je izgledala kot T-Rex. Zdaj, v animiranem filmu Kako izuriti svojega zmaja 2, posnetem v produkciji Spielbergovega DreamWorksa, ki se trudi, da bi ujel Pixarjev magic touch, pa se krog sklene: ljudje in zmaji živijo v sožitju.

Zmaji so udomačeni, prilagojeni vsem niansam “prijateljevanja” z belo raso (minus seks!), primerki uspele “civilizacije” eksotičnih ljudstev. Mali Bush je imel v nekem smislu vendarle prav. Kar pa naj vas nikar ne zavede: tako kot ribe – spomnite se le originalnih Piranh! – se lahko tudi zmaji hitro prelevijo v vojaško orožje, teroristični WMD, strah in trepet “miroljubnega” ameriškega načina življenja, ki se mu prepušča Otok gumpcev, utopična vikinška dežela. Ko namreč Viki, aladinski pacifist s protezo, osedla svojega “brezzobega” zmaja in poleti v neznane, eksotične dežele, v grozi ugotovi, da mračni, malopridni Drago tam kopiči in uri zmaje, ki naj bi Otok gumcev prelevili v Svetovni trgovinski center, toda Drago ni le generični bad guy ameriške geopolitike, ampak tudi bushevski zanikovalec klimatskih sprememb, ki je na tem, da naravo – zmaje! – spusti z vajeti. Viki, ekolog, ki se okrog prevaža z naravo (zmajem), pa izgleda kot parodija Ala Gora, ekologa, ki se okrog prevaža s privatnim letalom, če smo že ravno pri tem.

(Kinodvor & Cineplexx)