Čeprav ti uspe le v enem od desetih primerov, je vendarle zadovoljstvo, da si nekaj naredil znotraj tega nemogočega ekonomsko-političnega in pravnega sistema, ki velja povsod po svetu, ne le v Sloveniji.
Intervju / Matevž Krivic
Nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik več kot 25 tisoč izbrisanih in na stotine prosilcev za azil. Čeprav zastopa toliko strank kot največje odvetniške družbe, to počne sam, brez tajnice. In brezplačno.

Matevž Krivic nas je sprejel doma v Spodnjih Pirničah, v objemu neokrnjene narave, daleč od mestnega vrveža, kjer rešuje najtežja pravna vprašanja, od katerih so odvisne usode tistih skupin ljudi, ki so se v boju z državnim aparatom znašli goli in bosi. Preden je odgovoril na prvo vprašanje, nas je že zmotil klic enega izmed »klientov«. Kmalu za tem je soproga prijazno postregla s kavo ravno med pogovorom o prostem času. Ob tem ga je vprašala nekaj, na kar niti eden izmed najbolj plodnih piscev pisem bralcev ni znal odgovoriti – ali se sploh spomni, kdaj je nazadnje preživljal prosti čas.
Veseli smo, da ste privolili v intervju, za katerega boste porabili kar nekaj dragocenega časa. Ni se bilo lahko dogovoriti z vami, datum in uro intervjuja sva večkrat prestavila, ker je vaš urnik precej bolj nabit kot moj, pa ste v pokoju.
To je zato, ker še niste v pokoju in ne poznate tiste znane resnice vseh upokojencev, da še nikoli niso imeli tako malo časa, kakor ga imajo, odkar so se upokojili.