Spremembe niso nujnost, ampak so že realnost, se že pridno dogajajo, tudi tam, kjer gre zgolj za »gašenje požara« in varčevanje. In prav zato, ker se že dogajajo, bi zelo potrebovali močno idejno orientacijo. Vsaj v zametku se zdaj kaže boj za idejo Evrope, in to je dobro.
Intervju / Dr. Alenka Zupančič Žerdin
Filozofinja Alenka Zupančič Žerdin o vlogi in vplivu filozofije v današnji družbi, o intervencijah filozofov v javno sfero, o tem, kako misliti evropsko in globalno krizo, o razvojnih alternativah in o nevarni ujetosti slovenske družbe in politike v ustaljene miselne vzorce
Dr. Alenka Zupančič Žerdin sodi v znamenito Ljubljansko šolo psihoanalize, ki je črpala iz poststrukturalizma in iz filozofije Jacquesa Lacana. Doktorirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Slavoju Žižku in drugič na Université Paris VII pri Alainu Badiouju. Napisala je več monografskih del, nekatera so prevedena v tuje jezike, med njimi pa je treba posebej omeniti dela Nietzsche: Filozofija dvojega; Etika realnega: Kant, Lacan; Seksualno in ontologija in v širši intelektualni javnosti najbolj znano Poetika: druga knjiga, v kateri je znanstveno rehabilitirala pojem smešnega in komedijo. Prav to knjigo naj bi bil frančiškan Viljem Baskervilski v Ecovem zgodovinskem romanu Ime rože »odkril« v zaprašeni knjižnici srednjeveškega samostana iz 13. stoletja, kjer so se dogajali nepojasnjeni umori.
Dr. Alenka Zupančič Žerdin trdi, da filozofija ne more odgovoriti na ključna razvojna vprašanja, kvečjemu postavlja še več vprašanj in na dolgi rok konstruktivno odpira polje premislekov. S tega vidika je njeno razmišljanje o ključnih zagatah evropske in slovenske družbe izrazito sveže in zanimivo.