Umetnosti ni mogoče, ne sme se, spraviti v službo politične resnice. Ker potem ni več umetnost. Je lahko recimo nekakšna kultura. Kulturni pa smo, kulturni. To pa zmeraj. Poštirkani hlapci pri maši.
Intervju / Vito Taufer
Gledališki režiser Vito Taufer o svoji legendarni predstavi Razredni sovražnik, o političnem teatru nekoč in danes, o nujnosti tematiziranja človeške narave v današnjem postideološkem času, o humorju in komedijah, ki lahko okrepijo veselje do življenja
Leta 1982 je Vito Taufer, tedaj še študent AGRFT, s »punkersko« predstavo Razredni sovražnik, ki je nastala po tekstu britanskega dramatika Nigela Williamsa, sprožil pravo revolucijo v slovenskem in tudi jugoslovanskem gledališču, saj je z njo brutalno razgalil vse notranje antagonizme tedanje jugoslovanske družbe.
Njegove kasnejše predstave, v osemdesetih in devetdesetih letih, so njegova implicitno zelo kritična umetniška refleksija dogodkov v razpadajoči, nekdaj skupni državi in nastajanja samostojne Slovenije. Za njegove predstave tistega časa je značilno (revolucionarno) uvajanje pop ikonografije, tehnike paralelne dramaturgije in drugih novosti v gledališče, vendar kot pravi, ni nikoli eksperimentiral samo zaradi eksperimenta samega, ampak je to počel v službi sporočilnosti.