Muzej pohlepa

Veteranke in veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, smo pred državnim praznikom na medije naslovili čestitko vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije ob našem skupnem prazniku Dnevu državnosti. Ob iskrenih čestitkah smo zapisali, da se nam niso uresničile vse želje, ki smo si jih želeli leta 1991, pa vendar imamo svojo državo in smo člani demokratične družine evropskih narodov.

V čestitki smo našim političnim in strankarskim voditeljem sporočili, da je njihov odnos do vojnih veteranov v najširšem pomenu besede njihova osebna izkaznica. Tako je namreč v vseh demokratičnih državah sveta. Pri nas je seveda nekoliko drugače, kajti o osamosvojitveni vojni so začeli govoriti in jo pojasnjujejo ljudje, kateri so jo opazovali iz varnih zavetij slovenskih hribov in gora in mladi strankarski politiki, ki so bili takrat komaj rojeni. Nekaterim našim najvišjim državnim voditeljem beseda »vojni veterani« sploh ne gre iz ust in o naši vlogi v procesu osamosvojitve niti na državni proslavi, namenjeni tistemu času ne spregovorijo niti besede. Tudi zato je zmeda, ki je bila ustvarjena v zadnjih dvajsetih letih povzročila umanjkanje spoštovanja, tolerance in razumevanja tar razvrednotenja vrednot. In zato danes doživljamo ignoranco, sovraštvo, obtoževanja in laži ter delitve na naše in vaše.

Zato vojne veteranke in veterani želimo, da predvsem politiki in drugi mnenjski voditelji prenehajo z delitvami in naj osebni in strankarski interesi izginejo iz njihovega vsakdanjika. Njihova poglavitna skrb naj bo blagostanje in mirno življenje slovenskega naroda.

Nič od tega se omenjenim medijem ni zdelo vredno zapisati, kaj šele omeniti čestitko, ki smo jo zapisali veterani. Celo v zapisih o slovesnostih v počastitev tega vsega spoštovanja vrednega praznika (npr. Medvedjek), ki smo jih organizirali, nas ne omenijo kot organizatorja. Omembe vredno ni niti položitev vencev padlim v osamosvojitveni vojni na Žalah, čeprav so bili mediji obveščeni. Je pa urednikom popolnoma razumljivo, da organizacijo, ki v svojem nazivu nima niti besede »veteranska«, poimenujejo s tem imenom.

Nekaj mora v tej naši ljubi državi, za katero smo se borili, biti hudo narobe!