Milost

Borut Pahor je ukazal svojo prvo pomilostitev. Za moškega, ki je bil leta 2011 pogojno obsojen, je ukazal izbris obsodbe iz kazenske evidence.

Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo obsojenca ali njegovega bližnjega ali pa ga začne pravosodni minister po uradni dolžnosti. Najprej predlog obravnava sodišče, ki pridobi mnenje tožilstva in drugih institucij. Sodišče nato svoje mnenje pošlje pravosodnemu ministrstvu, to pripravi poročilo in ga pošlje predsedniku republike. Zadevo obravnava njegova komisija za pomilostitve, končna odločitev pa je povsem v predsednikovi pristojnosti.

Pahor se do zdaj v letu in pol mandata še ni odločil za pomilostitev in je bil zaradi tega kritiziran. Dr. Zdenka Čebašek Travnik je decembra lani izstopila iz predsednikove komisije za pomilostitve, razlog pa naj bi bil po Pahorjevih besedah ravno v tem, da se ji je njegova politika glede pomilostitev zdela »preveč konservativna«. Kaplja čez rob je bil verjetno primer zdravnice dr. Nade Cesarec, ki je Pahor septembra 2013 ni želel pomilostiti.

Pahor se je večkrat zavezal, da bo pri pomilostitvah zadržan, in res je bil veliko bolj kot njegovi predhodniki: Milan Kučan je ukazal 200, Janez Drnovšek 99, Türk pa 19 pomilostitev. K Pahorjevi zavezi je verjetno prispeval medijski napad na dr. Danila Türka jeseni 2012, ker je med mandatom pomilostil preprodajalca kokaina Vorena Pavliča.

A zaradi Pahorjeve prve pomilostitve ni pričakovati, da je glede tega vprašanja spremenil načelno prepričanje, meni dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo in član komisije za pomilostitve v času Türkovega predsedovanja. »Ta primer je bil tako zelo preprost, da ne moremo sklepati o koncu zadržanosti,« pravi.

Zato ta pomilostitev tudi ne more sprožiti ugibanj, da gre za napoved pomilostitve Janeza Janše. Petrovec ostaja pri mnenju, ki ga je izrekel za Delo: »Pahor je razpet med intimno željo, da bi za Janšo naredil vse najboljše, in svojo dosedanjo prakso zadržanosti pri pomilostitvah.«