Bogati za hrano malo, revni veliko

Podatki kažejo, da bogate države za hrano v povprečju porabijo precej manj kot revne. Tudi v bogatih državah pa mnogi živijo kakor v državah tretjega sveta – na robu revščine in lakote.

Vox je objavil zanimivo analizo o tem, koliko denarja v povprečju gospodinjstva v posameznih državah porabijo za hrano. Podatek jasno pokaže, v kakšnem gospodarskem stanju so posamezne države in tudi, kako lahko cena hrane usodno vpliva na dogajanje v posameznih državah, predvsem tistih, kjer gospodinjstva večji del dohodka porabijo za nabavo hrane in vsakdanje preživetje. Hitro naraščanje cen hrane ne sproža samo državnih prevratov, pač pa tudi preseljevanja, humanitarne katastrofe in vojne. Več>>

Razvite države so v tem pogledu vsekakor v priveligiranem položaju. Kot piše Vox, v ZDA večina ljudi sploh ne opazi, ali je prišlo do kakšne hude suše ali poplav, zaradi katerih cene osnovnih življenjskih potrebščin običajno poskočijo. Povprečen Američan namreč za hrano porabi samo 6,6 odstotka svojega proračuna. Če k temu dodamo še hrano v restavracijah, potem ta strošek naraste na 11 odstotkov.

V Pakistanu je položaj popolnoma drugačen – tam povprečna oseba porabi kar 47,7 odstotka za hrano, vsaka sprememba cen hrane pa zato usodno vpliva na ekonomski položaj družin. Po vseh napovedih bodo cene hrane po svetu zaradi različnih dejavnikov – vse večjega števila prebivalstva, onesnaževanja okolja, okoljskih sprememb in podobno – v prihodnjih desetletjih samo naraščale.

Podatki nazorno kažejo, da bogate države za hrano v povprečju porabijo manj kot revne države. Bolj ko je država bogata, več svojega bruto družbenega proizvoda lahko uporabi za druge potrebe in ne zgolj za hrano, na primer za šolski in zdravstveni sistem, zabavo in podobno. Vendar je to odvisno tudi od drugih dejavnikov, predvsem cene hrane, njene dostopnosti in prehranskih navad. V Južni Koreji so še leta 1975 porabili tretjino dohodka za hrano, danes pa samo še 12 odstotkov. Indija, na primer, porabi manjši del dohodka za hrano v primerjavi z Rusijo, ki je sicer bogatejša, Južna Koreja pa za hrano porabi manj kot Japonska. Američani v povprečju za hrano porabijo bistveno manj kot prebivalci Evrope. K temu prispevajo svoj delež velika doplačila, ki jih v ZDA dobivajo kmetje ter napredek pri proizvodnji hrane, ki znižuje cene. Industrijska pridelava hrane ima tudi svoje zelo slabe posledice, a je v tem primeru pomagala bistveno znižati cene hrane. Kot ugotavljajo pri Voxu, podatki tudi dokazujejo, da sta velika poraba denarja za hrano in lakota zelo sorodni kategoriji. V državah, kjer večino dohodka porabijo za hrano, so pogostejši tudi primeri lakote.

V Sloveniji smo glede porabe denarja za hrano nekje v zlati sredini, s približno 14,6 odstotka dohodka, ki ga porabimo na ta način. To je manj kot na Slovaškem (17,2), na Poljskem (20,4), v BiH (31,3), na Hrvaškem (26,1) ali celo v Azerbejdžanu (48,8), in več kot v Avstriji (11,1), Italiji (14,4) ali celo na Irskem (7,5). V Sloveniji je v zadnjih desetih letih dohodek narasel za okoli 97 odstotkov, zato je temu primerno padal tudi odstotek, namenjen za hrano.

Povprečni ocenjeni stroški za hrano in brezalkoholne pijače na člana gospodinjstva (brez lastne proizvodnje) so se po podatkih Statističnega urada Slovenije za leto 2012 povečali, in sicer so znašali 1.096 EUR, kar pa je še vedno manj kot v letu 2010. Delež teh izdatkov od vseh porabljenih sredstev pa se zmanjšuje: v letu 2012 je izdatek za kupljeno hrano in brezalkoholne pijače v povprečnem gospodinjstvu pomenil nekaj več kot 14 odstotkov, v letu 2000 pa nekaj več kot 18 odstotkov vseh porabljenih sredstev.

Če gospodinjstva razdelimo v 5 dohodkovnih razredov (kvintilov), pa delež dohodka, porabljenega za hrano in brezalkoholno pijačo, znaša v razredu gospodinjstev z najnižjimi dohodki skoraj 21 odstotkov, v razredu z najvišjimi dohodki pa manj kot 11 odstotkov, čeprav porabijo ta gospodinjstva za hrano še enkrat več sredstev.

Primerjava med gospodinjstvi z najvišjimi in najnižjimi dohodki pokaže, da petina gospodinjstev z najvišjimi dohodki porabi za hrano in brezalkoholno pijačo povprečno več kot dvakrat toliko kot petina gospodinjstev z najnižjimi dohodki. Revnim izdatki za hrano in brezalkoholne pijače predstavljajo skoraj četrtino izdatkov za življenjske potrebščine.

Povedano drugače: čeprav živijo v Sloveniji tisti z najnižjimi dohodki »fizično« v bogati EU so, vsaj kar se tiče vsakdanjega prehranjevanja, v skoraj enakem položaju kot povprečni državljani manj razvitih držav na drugem koncu sveta, na primer v Mehiki, kjer za hrano v povprečju porabijo 24,1 odstotka ali Irana, kjer za hrano porabijo 26,3 odstodka dohodkov. Tako kot živijo pa se tudi počutijo – in to ne glede na to, kdo je na oblasti.