Ukrajinska zmaga: misija nemogoče

Ukrajinska vojska je doslej zasedla samo manjša mesta na vzhodu etnično razdeljene države, poskus doseči popolno zmago pa bi se lahko zelo ponesrečil. Več>>

V Ukrajini je po podatkih oblasti v vojaških »antiterorističnih« operacijah na vzhodu države doslej umrlo že 478 civilistov, med njimi sedem otrok in trideset žensk. »Število civilnih žrtev je, na žalost, večje od števila vojaških žrtev,« je dejal namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Vasilij Lazorušunec. V spopadih je bilo ranjenih tudi 1392 ljudi, med njimi 104 ženske in 14 otrok, 279 pa jih je še vedno v bolnišncah. Že pred tem je ukrajinski Nacionalni varnostni svet sporočil, da je doslej v spopadih padlo že 200 ukrajinskih vojakov, več kot 600 pa jih je bilo ranjenih. Po podatkih oblasti v uporniških regijah Donecku in Luhansku pa so te številke še višje, saj ukrajinska vojska redno »nediskriminatorno« obstreljuje in bombardira civilne zgradbe in naselja uporniških mest. K temu je potrebno dodati še okoli 54 tisoč »notranje razseljenih« civilistov in okoli 110 tisoč tistih, ki so pred vojno zbežali v Rusijo. Po podatkih visokega komisariata za begunce (UNHCR) v območju vojaških operacij v Ukrajini živi okoli 4,5 milijone prebivalcev Ukrajine.

Ukrajinska operacija zoper separatiste se je pričela sredi aprila in čeprav je novi predsednik Ukrajine Petro Porošenko ob izvolitvi dejal, da se morajo spopadi končati v tednu dni, vse kaže, da se največji spopadi sploh še niso začeli. Po več mesecih bojev in obkoljevanja manjših mest je ukrajinska vojska sicer uspela zasesti strateško pomembna Kramatorsk in Slavjansk, vendar se je glavnina enot upornikov medtem že umaknila proti Luhansku in Donecku, ki sta veliko večji mesti. Za seboj so pustili enajst razstreljenih mostov, kar bi lahko nekoliko upočasnilo napredovanje ukrajinske vojske.  Uporniki se soočajo s premočjo nasprotnika v razmerju 1 proti 3 (okoli 30 000 ukrajinskih vojakov proti okoli 10 000 pripadnikom samoobrambnih sil), vendar številčno premoč nasprotnika zmanjšujejo z večjo mobilnostjo in gverilskimi oblikami bojevanja, kjer so v različnih zasedah že večkrat uspešno napadli pripadnike ukrajinske vojske in novoustanovljene nacinalne garde.

Notranji minister Ukrajine zato sicer napoveduje konec »antiteroristične« operacije že v mesecu dni, vendar je to enako verjetno, kot je bila napoved predsednika Ukrajine o koncu spopadov v tednu dni po njegovi izvolitvi.

Da nenaden preobrat na fronti, ko je ukrajinska vojska nenadoma pričela »zmagovati«, ne pomeni tudi napovedi dokončne zmage, so prepričani tudi vojaški strokovnjaki in analitiki. Carol Mattlack v Bloombergovem Business  Weeku opozarja, da so bila mesta, ki jih je ukrajinska vojska doslej »osvobodila« oziroma zasedla relativno majhna. Največje, Kramatorsk, je imelo namreč le okoli 165 tisoč prebivalcev. Zasedba Donecka, mesta s preko milijonom prebivalcev bo zato pomenila veliko večji zalogaj. Tudi v času vojne v SFRJ je, na primer, prišlo do najdaljšega obleganja kakšnega mesta v primeru pol manjšega Sarajeva, ki je imelo leta 1991 skupaj z okoliškimi občinami 527 049 prebivalcev, sicer pa 416 497 prebivalcev. V času triletnega obleganja je umrlo okoli 12 tisoč ljudi, okoli 50 tisoč pa jih je bil ranjenih. Vendar mesta nikoli niso osvojili, v Daytonu pa je Slobodan Milošević na pogajanju sprtih strani na presenečenje bošnjaških pogajalcev takoj pristal na to, da mesto v celoti, razen manjšega vzhodnega dela, ostane v sestavi Federacije BiH.  Obleganje enkrat večjega Donecka na strateško manj ugodnem položaju, saj se ne nahaja v kotlini tako kot Sarajevo, bi bilo zato zagotovo veliko težja operacija.

Umik upornikov v večja mesta torej ne pomeni hitrega konca spopadov, pač pa napoveduje dolgotrajno vojno, v kateri se bo Ukrajina znašla tudi pod bremenom odplačevanja dolgov IMF-u pod težjimi pogoji zaradi predpisane »politike varčevanja« ter dviga številnih cen, odpuščanj in pomanjkanja plina, ki bo ga državi  predvidoma pričelo zmanjkovati oktobra letos.

Strategija ruskega dela Ukrajine je zato očitna – zdržati v odporu vse do trenutka, ko bo tudi centralna oblast v Kijevu pripravljena pristati na federalizacijo, ki bi vzhodu Ukrajine omogočila, da kljub podpisu gospodarskega dela Sporazuma o stabilizaciji z EU ohrani posebne gospodarske in politične odnose z Rusijo ter bi hkrati onemogočila, da bo oblast v Kijevu kar proti volji prebivalcev imenovala nekakšne tajkune na mesta guvernerjev njihovih pokrajin ali pa na vzhodu države nameščala enote zveze NATO. Ruske sile so s predajo Slavjanska in Kramatorska ukrajinski vojski dale priložnost, da okusi zmago. A če to Porošenku ne bo dovolj za resne pogovore, potem lahko pričakujemo samo še hujše spopade.

Ukrajinska vojska je sicer že bolje opremljena za operacije, kot je bila še pred nekaj meseci, tudi zaradi ameriške podpore v višini 23 milijonov dolarjev, vendar še vedno ni tako močna kot ruska vojska. Rusija pa po oceni Iana Bremmerja ne bo dovolila, da bi Doneck padel. »Ne zdi se mi verjetno, da bi ukrajinska vojska zasedla Doneck, Rusija pa bi to mirno gledala,« je ocenil za televizijo Boomberg. Doslej so ukrajinski vojaki uporabljali taktiko topniškega ognja, s katero so poskušali pregnati upornike iz določenih področij, vendar bi po oceni Edwarda Walkerja, vodje sovjetskih in postsovjetskih študij na Univerzi Californija v Berkeleyu to v primeru napada na večja mesta lahko »povzročilo veliko več civilnih žrtev«. Zato bo tudi »Kijev soočen z zelo težkimi odločitvami«.

Mark Galeotti, profesor mednarodne politike na Univerzi New York pa opozarja, da bi vojska v tem primeru morala zasedati »ulico za ulico«, to pa bi bil zelo brutalen poseg, katerega cena bi bila »visoka v smislu števila trupel«. »Putinov cilj je doseči dogovor, ki ga bo lahko doma prikazal kot 'naloga opravljena' in ga bo mogoče razumeti kot dokaz, da je Ukrajina ostala v sferi ruskega vpliva. Velika apokaliptična vojna v Donecku ne bi bila pravi korak v tej smeri. Razumljivo je, da sedaj ukrajinska vojska nastopa bolj odločno v zvezi z uporniki, toda poskus doseči popolno vojaško zmago nad njimi bi se lahko izjemno ponesrečil,« opozarja Mark Galeotti. S to oceno se je mogoče samo strinjati in zato bi morale vse sprte strani in vsi njihovi zavezniki narediti vse, da čim prej pride do pravih pogajanj in diplomatske rešitve sedanje ukrajinske tragedije.