Igor Mekina

 |  Svet

Napačni stereotipi o "lenih južnjakih"

Romuni in Grki v Evropi delajo največ delovnih ur, kljub temu pa se predvsem v Grčiji še vedno soočajo s hudimi posledicami napačne politike "varčevanja". Več>>

Čeprav so vodilni predstavniki evropskih institucij v zadnjih mesecih o gospodarskem okrevanju Grčije povedali veliko lepih besed, stanje grškega gospodarstva ostaja precej klavrno in je nazoren dokaz, kam bi lahko evropske države pripeljalo dosledno izvajanje ukrepov "varčevanja" po receptih trojke. Grška vlada se zato poskuša na vsak način izviti iz primeža evropske prisilne uprave in je v Bruslju pravkar zatrdila, da po koncu zadnjega paketa finančne pomoči ne bo več zaprosila za novo podporo IMF, ECB in Evropske komisije. Toda visoki evropski uradniki so prepričani, da bo to vendarle morala storiti, saj se vlada še vedno sooča z velikim javnofinančnim primanjkljajem in ne more računati na ugodno najemanje kreditov na mednarodnih trgih. V tem smislu je predsednik ECB Mario Draghi grškega finančnega ministra Gikasa Hardouvelisa že posvaril, da "grške reforme niso končane." Leta 2015 bo morala Grčija zapolniti 15 milijard evrov veliko finančno "luknjo", da bi sploh lahko računala na ponovno vrnitev na finančne trge pod bolj ugodnimi pogoji. Kljub temu pa vlada namerava že v kratkem pričeti s prodajo 3 milijarde evrov vrednih obveznic, ki bodo v plačilo zapadle v roku treh let. Grčija mora po ocenah Evropske komisije dokazati "hiter napredek" svojih reform, da bi septembra lahko dobila še milijardo evrov iz zadnjega obroka finančne pomoči. Grčija je obljubila, da bo to storjeno do začetka avgusta.

Ob tem pa veliko število Grkov vsak dan trpi zaradi posledic krize. Po podatkih UNICEF-a 686 000 grških otrok oziroma 35,4 odstotkov vseh že občuti hude posledice revščine in socialne izključenosti. Z 28 odstotno brezposelnostjo se je število otrok, ki odraščajo v družinah s starši brez dela v štirih letih povečalo za 70 odstotkov. Njihovo stanje se je bistveno poslabšalo, ker so družine ostale brez socialnih prejemkov . Okoli dva milijona ljudi v desetmilijonski Grčiji je izgubilo socialno zavarovanje. Ko jim je zmanjkalo prihrankov, so se družine pričele zanašati na pomoč nevladnih organizacij, kjer dobivajo hrano, obleke, zdravstveno varstvo in tudi psihološko podporo. Grški ombudsman opozarja, da je vse več otrok prisiljenih delati, da bi podpirali svoje starše. Po podatkih grškega statističnega urada (ELSTAT) je leta 2012 v Grčiji "uradno" delalo 6000 otrok. Po neuradnih podatkih pa je ta številka veliko večja - okoli 100 000 otrok. Vse več je tudi izpisov iz šole in leta 2012 je 11,4 mladih Grkov prekinilo šolanje. Sicer pa so podatki že v začetku letošnjega leta pokazali, da skoraj polovica Grkov danes že spada v sloj revnih prebivalcev države. Več kot 44 odstotkov Grkov namreč leta 2013 ni zaslužilo dovolj, da bi se dvignili nad mejo revščine, ki je v Grčiji postavljena pri vsoti 665 evrov mesečno oziroma 60 odstotne ravni povprečnega dohodka v višini 1397 evrov.

Ob tem pa številni politiki in mediji v Evropi, ki pogosto širijo stereotipe o "lenih južnjakih" (Grkih, pa tudi Romunih in drugih narodih jugovzhodne Evrope) pozabljajo na dejstvo, da je delo v teh državah praviloma najtežje in da tisti, ki sploh imajo delo, v teh državah delajo veliko več in za veliko manjše plače kot v državah srednje in severne Evrope. Študija pariškega inštituta Coe-Rexecode je namreč pokazala, da so prav Grki in Romuni med tistimi, ki v Evropi delajo največ. Inštitut je namreč primerjal število resnično opravljenih delovnih ur, ne pa samo nominalnih ur, ki vključujejo tudi plačane odsotnosti zaradi dopustov, skrbi za otroke, praznike, stavke in vožnjo na delo. Podatki so pokazali, da je leta 2013 polno zaposlen delavec v Romuniji v povprečju delal 2,099 ur, kar je največje število delovnih ur v Evropi. Na drugem mestu so bili Grki, za njimi so Madžari, Bolgari, Hrvati, Poljaki, Latvijci, Slovaki, Estonci in Ciprčani. Na drugi strani so finski (1648 ur) in francoski (1661) delavci, ki delajo najmanj, sledijo pa jim švedski, danski, belgijski, italijanski, španski in nizozemski delavci. Delavci v Veliki Britaniji in Nemčiji so nekje na redini lestvice. V Franciji je raziskava pokazala, da delavci v gradbeništvu in industriji delajo najmanj, v kmetijstvu pa največ. Raziskava je tudi pokazala, da med leti 2010 in 2013 obstaja jasen trend vse manjšega števila delovnih ur v Veliki Britaniji, Finski, Franciji, Nemčiji, Italiji in Švedski. V nasprotju s tem pa se intenzivnost dela povečuje v Španiji, Nizozemski in Portugalski. Vsekakor pa tudi ti podatki kažejo, da so stereotipi o "lenih" delavcih v državah jugovzhodne Evrope, ki si menda želijo, da "drugi delajo zanje in plačajo za njihove dolgove" - popolnoma zgrešeni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.