Avtoriteta razuma nad avtoriteto moči

Kolumnist Bernard Nežmah me v komentarju (11. 7. 2014) omenja med tistimi, ki se v zadevi »Patria« sklicujejo na slepo vero, da je treba pač verjeti sodnikom; poleg tega, da pritrjujem sodbi, kot argument ne navajam ničesar, razen mnenja svojih kolegov na univerzi. Nežmah ima delno prav. Moti pa se, ko piše, da pritrjujem sodbi. V eni izmed podrobnosti, na katero je opozoril Matevž Krivic, kolegi niso našli razlogov za padec sodbe in le o tem sem govoril. Nikakor pa ne izključujem možnosti, da se v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi najde kaj spornega. Naj nadaljujem, kjer ima Nežmah prav. Res sem se obrnil na kolege, tiste, ki o stvareh največ vedo (kar ne pomeni, da ne bi mogli imeti tudi oni različnih mnenj). Mislim, da sem naredil bolje, če sem o zapletenem pravnem detajlu zaupal njihovi presoji, kot pa da bi se obrnil na škofovsko konferenco, ki se zdi Nežmahu prepričljivejša.

Nisem pa zasledil mnenja škofov, niti Nežmahovega, o nekem drugem detajlu, ki pa je usoden za mnogo ljudi. Ali se akutna ishemija ekstremitet rešuje z amputacijo ali z rekonstrukcijo? Mislim, da bi zdravniška skupnost, zlasti vrhunski specialisti ortopedi, z veseljem prisluhnili njihovemu mnenju. Oprostite, prepričanju.