Poslanec? Zapornik?

Strokovna razprava o političnih pravicah koruptivnih politikov

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 30, 25. 7. 2014

Na predčasnih volitvah je bil v državni zbor izvoljen tudi Janez Janša, ki prestaja dveletno zaporno kazen. Kot da to ne bi bilo dovolj bizarno že samo po sebi, se je potem vnela resna strokovna razprava, ali bi mu morali za čas trajanja mandata omogočiti prekinitev prestajanja kazni.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 30, 25. 7. 2014

Na predčasnih volitvah je bil v državni zbor izvoljen tudi Janez Janša, ki prestaja dveletno zaporno kazen. Kot da to ne bi bilo dovolj bizarno že samo po sebi, se je potem vnela resna strokovna razprava, ali bi mu morali za čas trajanja mandata omogočiti prekinitev prestajanja kazni.

Ta razprava se je začela samo zato, ker zakon določa, da poslancu, obsojenemu na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mandat preneha, ne določa pa, da se mandat takšnega poslanca oziroma izvoljenega kandidata sploh ne začne. Razlaga, da bi Janši morali omogočiti opravljanje poslanske funkcije, tako pomeni, da bi tudi na zaporno kazen obsojenemu poslancu, ki mu je mandat zaradi obsodbe prenehal, morali omogočiti prekinitev zaporne kazni, če je v času prestajanja kazni izvoljen v državni zbor. Tak primer bi bil sicer v praksi prav Janšev, če bi v zadnjem mandatu opravljal funkcijo poslanca, na katero je bil izvoljen, pa se ji je odrekel. Funkcija bi mu prenehala kmalu po pravnomočnosti sodbe maja letos, potem pa bi se kaka dva meseca kasneje svoboden vrnil v državni zbor. Da ne bo pomote, še vedno bi bil to isti pravnomočno obsojeni posameznik, le da bi vmes prestal nekaj tednov dveletne zaporne kazni.

O tem so razpravljali različni pravni strokovnjaki, ker posebni primer, v katerem se je znašel Janez Janša, ni izrecno opisan v zakonu. Morda pa ni zato, ker v času sprejemanja zakonodaje nihče ni niti pomislil, da bo kaka politična stranka kandidirala pravnomočno obsojenega politika, ki prestaja zaporno kazen. Določilo, da poslancu preneha mandat, če je bil obsojen na zaporno kazen, je bilo namreč, se verjetno strinjamo vsi, uzakonjeno, ker je takšen posameznik za opravljanje javne funkcije neprimeren. Zato je ravno toliko, če ne celo bolj neprimeren za opravljanje javne funkcije, če je bil pravnomočno na dovolj visoko zaporno kazen obsojen pred volitvami in že prestaja zaporno kazen. Čeprav to ni izrecno določeno v zakonu. S tem se strinja tudi dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo, ki je za časnik Dnevnik povedal, da bi morali poslanci v tem primeru v skladu z analogijo ugotoviti, da če človek ne more ostati poslanec, potem ko je bil obsojen, poslanec ne more niti postati.

In nenazadnje, s tem se strinjajo tudi ljudje. Javnomnenjska anketa Ninamedie s preprostim vprašanjem »Ali bi moral Janez Janša zapustiti politiko?« je dala nedvoumen rezultat 71 odstotkov vprašanih je odgovorilo z da, le 23 z ne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi