Posilstvo kot upravičeno orožje?

V obupnih poskusih opravičevanja neopravičljivega nasilja zoper Palestince se nekateri strokovnjaki vse bolj spozabljajo in zagovarjajo povsem nesprejemljiva stališča

 Izraelska ofenziva na Gazo ni povzročila samo več sto žrtev civilistov na dejansko okupiranem območju palestinske samouprave in ogromnega materialnega razdejanja, vse več je tudi dokazov, da Izrael z vsakim dnevom nadaljevanja ofenzive izgublja bistveno podporo javnega mnenja v ZDA, ki so doslej bile in ostale edina velika zaveznica Izraela pri njegovem nasilnem reševanju palestinskega vprašanja. VEČ>>

Vendar se tudi v ZDA javno mnenje počasi spreminja, k temu pa zelo prispevajo ne samo prizori žrtev in trpljenja civilistov zaradi nediskriminatorne uporabe vojaške sile, pač pa tudi različne izjave nekaterih na prvi pogled učenih branilcev izraelske politike. V zadnjem času sta v svetovnem tisku več pozornosti pritegnili predvsem trditev, da bi potencialne bombaše od njihove namere lahko odvrnil le strah, da bodo njihove žene, soproge ali matere posiljene ter ocena, da so vsi ki so v Gazi glasovali za Hamas, že samo s tem že postali legitimne tarče vojaškega napada Izraela.

Prvo trditev je izrekel Mordechai Kedar z univerze Bar-Ilan. »Edina stvar, ki bi lahko zaustavila samomorilca, bi bilo prepričanje, da bodo nato posiljene njegove sestre ali mati,« je dejal ta strokovnjak za Bližnji vzhod za izraelski radio Bet. »Slišati je zelo hudo, toda to je Bližnji vzhod. Potrebno je razumeti kulturo, v kateri živimo. In edina stvar, ki se je voditelji Hamasa bojijo, je povezava med njihovimi glavami in rameni,« je dejal strokovnjak. Ko mu je presenečeni radijski voditelj dejal, da »tega seveda ne moremo narediti«, mu je strokovnjak dejal: »Ne govorim o tem, kaj je mogoče narediti in kaj ne. Govorim o dejstvih. Edina stvar, ki lahko ustavi bombaša, ki je pripravljen pritisniti na sprožilec in se vreči v zrak, je zavedanje, da bo njegova sestra posiljena. To je edina stvar, ki ga lahko vrne domov, zato, da bi ohranil sestrino čast,« je dejal Mordechai Kedar.

Ob tem je potrebno vedeti, da je Kedar zadnjih 25 let služil v vojaški obveščevalni službi Izraela, kjer je proučeval arabske skupine. Očitno torej ne gre za osamljeno mnenje. Danes je raziskovalec v desno usmerjenem Centru za strateške študije Begin-Sadat, kjer pogosto kritizirajo različne levo usmerjene akademike. Kedarjeve besede so že izzvale vrsto kritik predvsem med aktivistkami v Izraelu, ki so poslale pismo predsedniku univerze Danielu Hershkowitzu in v njem obsodile Kedarjeve »podžigajoče besede, ki legitimizirajo in dajejo pravico članom Izraelskih obrambnih sil (IDF) in izraelskih civilistov, da posiljujejo in s tem ogrozijo tako palestinske kot izraelske žene«. Kedarjevo govorjenje o praksi posilstva so obsodile, saj gre za »vojni zločin«.

Podobno velja tudi za trditev Thane Rosembauma, profesorja prava na Univerzi New York, ki je v svojem komentarju, objavljenem v Wall Stret Journalu, zatrdil, da tisti, ki so glasovali za Hamas, po izvolitvi Hamasa izgubili svoj status civilistov, kar kritiki ocenjujejo, da je enako pozivu h genocidu nad Palestinci. »Na neki osnovni ravni se odrečete svoji pravici, da se vas označuje za civilista, če po lastni odločitvi svobodno izberete člane teroristične organizacije za državnike, jih povabite na kosilo s krvjo na rokah in jim dovolite, da odprejo svojo podružnico kot temelj za svoje operacije kar v vaši dnevni sobi. V tem trenutku postanete bolj podobni novačenemu vojaku kot nedolžnemu civilistu. In s tem ste zavestno sami sebe spremenili v tarče,« meni Thane Rosembaum.

Zapisal je tudi, da v ZDA v primeru, če starši otroka poleti zaklenejo v zaprt avtomobil takoj doživijo obisk socialne službe, ki otroka odvzame iz rok neodgovornih staršev, medtem ko v Gazi »starši, ki postavijo svoje otroke neposredno pred cevi, za nagrado dobijo intervju na MSNBC, kjer lahko Izrael obtožijo genocida«. Težava takšne argumentacije je seveda v pretiravanju in v zavestnem brisanju mednarodnopravno jasno določene razlike med civilistom in vojakom. Po enaki logiki so na primer tudi teroristi, ki so izvedli napade enajstega septembra, vse Američane obtoževali terorizma in kot soodgovorne za zločine, ker so pač glasovali za vlado, ki je bila po njihovem mnenju odgovorna za zločine nad Palestinci in drugimi državljani držav Bližnjega vzhoda.

V obeh primerih gre za nesprejemljivo, teroristično logiko, ne glede na to, ali gre za državni ali za nedržavni terorizem. Enako velja za teoretiziranje o uporabnosti posilstev – posilstva veljajo (tudi po zaslugi sodb pred Sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, ICTY) za vojni zločin in nikoli ne bi smela in tudi ne morejo postati sredstvo za preprečevanje terorizma. Terorizem lahko prepreči samo mir med Palestinci in Izraelci – še prej pa izraelska vrnitev palestinskega ozemlja Palestincem in konec politike apartheida nad Palestinci.